Veliko časa so preživeli zunaj, na vrtu in v gozdu, na soncu, vetru ali na dežju, se igrali z vrstniki, se vračali domov prepoteni, premočeni, blatni, vroči, zadovoljni. Tako so počasi začeli spoznavati tudi šport. Pogosto smo zaradi pomanjkanja sredstev zahajali v gore ali na manjše vzpetine, kar jim je šlo že kar malo na živce: »Oh, spet ti hribi!« Kadarkoli smo se odpravili, smo tudi prišli do cilja. In tam je bilo vedno lepo.

V času osnovne šole so se vpisovali v razne krožke, ki so jih sami izbrali, a včasih bi jih zamenjali že po nekaj tednih. Temu sva oba soglasno nasprotovala. »Izpelji do konca šolskega leta, potem pa lahko zamenjaš.

Zapis očeta Tadeja Pogačarja, ki se je razpisal o vzgoji v družini, iz katere izhaja slovenski kolesarski šampion, dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji. Mirko Pogačar je opisal svoje in družinske izkušnje ter vodila, nasvete in zglede, ki so jih vodili v družini pri vzgoji štirih otrok, izmed katerih eden še vedno vztraja v kolesarstvu in to kot prvi kolesar sveta.

Vir: Osebna stran Tadeja Pogačarja