Saj še zdaj dobim cmok v grlu, prihajajo emocije. Prej si jih nisem mogla dovoliti, saj me je čakala naslednji dan že druga tekma in sem poskusila biti čim bolj površinska, kar se tiče dojemanja uspehov. Ampak te stvari so globoke. In zdaj, ko imam čas, si pustim, da se me dotaknejo.

In isto je pri uspehih v svetovnem prvenstvu. Moja pot uspehov na svetovnih prvenstvih se je začela leta 2009 v Val d'Iseru, v tistem deliriju sem s 15. mesta prišla na drugo. In takrat sem sama sebi potrdila, z jezo, žal z jezo, da sem lahko na stopničkah in da lahko dosegam medalje na svetovnih prvenstvih. Od takrat naprej mi je šlo res dobro. Trinajst kolajn v sedmih letih, se mi zdi ‒ boš bolj ti vedel, kot jaz ‒, biti tam na vrhu, non stop, vsako leto, dosegati medalje, je plod našega dela, ekipnega, tega priklica forme, ki je zelo pomemben pred svetovnim prvenstvom, tempiranja forme in veliko detajlov, ki spremenijo, naredijo ali ne naredijo tvojo kariero.

Tina Maze v intervjuju za STA