Ko sem bil otrok, smo živeli v majhnem železniškem stanovanju, spali smo v eni sobi. Za vožnjo na trening v Dekane je mama morala opraviti vozniški izpit, večkrat sem se peljal z avtobusom, ki je vozil na relaciji Koper-Celje. Ustavil mi je na glavni cesti, potem pa sem še deset kilometrov pešačil do domačega Podgorja. Včasih sem štopal, včasih me je pobral kdo od sosedov. Nikoli nisem zamujal na treninge.

Nekdanji nogometni reprezentant Zlatko Dedić v intervjuju za Primorske novice.