V soboto popoldne so se v Tivoliju srečale legende obeh najboljših slovenskih klubov. V prijateljskem vzdušju je tekma trajala dvakrat po 10 minut, ura pa je vseskozi tekla. Končni izid je bil 3:3.

Ostrostrelec Lepša si je zaželel novo pogodbo
Pri Olimpiji je blestel 58-letni Dušan Lepša, ki je dosegel dva lepa zadetka. Generalni sekretar zmajev je zdaj desna roka direktorja Tomaža Vnuka. Lepša je po tekmi v šali Vnuku predlagal, da mu ponudi novo pogodbo, ker je še vedno spreten pred vrati.

Tudi 500. večni derbi se je končal s 3:3 po 60 minutah in podaljšku, po kazenskih strelih pa je zmagala Olimpija. 2.500 gledalcev je uživalo v zelo napeti tekmi, spomini pa so ob tem jubileju seveda uhajali v zlata leta slovenskega klubskega hokeja.

Kopitar: Prvi naslov v samostojni Sloveniji prav poseben
Pri Jeseničanih je blestel selektor Matjaž Kopitar, ki je bil eden junakov finalne serije 1992 in 1993.

"Ogromno kakovostnih igralcev je igralo na 500 derbijih. To je zelo lepa zgodovina. Rad se srečam s prijatelji, ki so bili nekdaj tekmeci. Super je bilo znova igrati," je poudaril 53-letni Kopitar.

Selektor Slovenije je seveda izpostavil nepozabno sedmo tekmo 3. marca 1993, ki se je končala s 5:5, pri kazenskih strelih je Kopitar (dvakrat je zadel že v rednem delu) v peti seriji dosegel odločilni zadetek.

Nepozabnih pet golov Malgina v Podmežakli
"Seveda se spomnim te tekme. Iz tiste finalne serije bi izpostavil še tekmo na Jesenicah, ko smo zmagali z 9:6, Albert Malgin pa je dosegel pet golov. Spomnim se finala mladinskega jugoslovanskega prvenstva na Jesenicah. Za Olimpijo so takrat igrali Beribak, Gorenc, Zajc ... Takrat smo zmagali pred 1.500 gledalci."

Na Gorenjskem se še posebej radi spominjajo prvih treh sezon v samostojni Sloveniji, ko so trikrat zapored dobili sedmo finalno tekmo v Tivoliju.

"Ko smo šli prvič v Ljubljano na sedmo tekmo, smo se pogovarjali, da nam tega naslova nihče več ne bo odvzel. Prvič smo osvojili naslov v samostojni Sloveniji. Odločilni gol je dosegel Marjan Kozar. Psihično je bila to voda na naš mlin za naslednji dve leti, ko je bila znova na sporedu sedma tekma. Olimpija je imela nato veliko breme," je poudaril oče najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja, ki je dvakrat osvojil Stanleyjev pokal.

Pretnar in Malgin pustila neizbrisen pečat
"Izpostavil bi še našega borca Cveta Pretnarja. V finalu leta 1993 je imel zlomljena rebra in vse je kazalo, da ne bo mogel braniti na odločilni tekmi. Stisnil je zobe in se zares izkazal. V naši ekipi je bilo ogromno entuziazma. Bili smo prava klapa," je poudaril slovenski selektor.

Nekateri tujci so mu ostali še posebej v spominu: "Malgin je bil velemojster hokeja. Še danes je moj veliki prijatelj. Andrej Kvartalnov je bil eden najboljših hokejistov tistega časa. Samo zaradi poškodbe je pristal pri nas in drsalno je bil neverjeten. Branilec Borisov je bil pravi borec. Imenitno se je ujel z Milinarcem, Magazinom in Kozarjem. Blokiral je številne strele, ruski slog je bil pravi za nas."

Poškodba Rahmatullina omogočila zasuk v prid Olimpije
Leta 1995 so imeli železarji v finalu že prednost z 2:0 v zmagah, potem pa je Olimpija dobila zadnje štiri tekme. Začela se je popolna prevlada Ljubljančanov, ki je trajala deset let.

"V tistem finalu se je na tretji tekmi poškodoval Ildar Rahmatullin. On je bil vodja ekipe in izgubili smo finalno serijo. Na Jesenicah je šlo nato vse navzdol, v Ljubljani pa močno navzgor. Olimpija je prevladovala deset let. Matjaž Sekelj je vodil pisarno, marketinško so bili močni. Prevladovali so."

Mlinarec: Premalo se trenira
Legendarni Drago Mlinarec, ki je 26. marca 1992 v Tivoliju dvignil pokal za prvi državni naslov v samostojni Sloveniji, je dejal, da preprosto ne razume, kako malo trenirajo zdaj. Le enkrat na dan, včasih se je delalo veliko več in težje je bilo priti v prvo ekipo.

Šivic omejil uporabo telefonov
Trener Jeseničanov Mitja Šivic je po novinarski konferenci prejšnjo sredo primerjal delo v Franciji in na Gorenjskem. Ena stvar je enaka in zaskrbljujoča. Mladi igralci so ves prosti čas izkoristili za brskanje po telefonu. Na Jesenicah je uvedel pravilo, da je treba telefon odložiti pred treningom, znova pa se ga lahko uporablja šele po koncu vseh obveznosti.

Mladi igralci prehitro odhajajo v tujino
"Smo leta 2019 in ne leta 1992. Otroci so drugačni. Morda smo mi imeli večjo željo. Nismo smeli v tujino do 28. leta in želeli smo biti najboljši v Jugoslaviji. Zdajšnja generacija želi hitro v tujino. Če tam ne uspe, igra doma in je hitro zadostna sama sebi. Ni nujno, da se trenira dvakrat dnevno. Kakovostno je treba trenirati enkrat dnevno. Tako se dela po svetu. Tekem je veliko, Olimpija in Jesenice igrata še državno prvenstvo, kadra pa nimata širokega. Trening je enako pomemben kot počitek," je razmišljal Kopitar.

Ritem narekuje tisti, ki daje denar
Pred dvema letoma je Bojan Zajc poudaril, da bo Alpska liga polom za slovenski klubski hokej, ker bosta obe ekipi igrali na nižji ravni. Srečujeta se s podmladki močnih avstrijskih klubov.

"Želja je nekaj, gospodarstvo pa pravi nekaj drugega. V Ljubljani in na Jesenicah je proračun omejen in ne moremo imeti kakovostnih tujcev. Vesel sem, da igrajo v obeh moštvih samo domači igralci. Vsekakor se razvijajo. Ne smejo oditi brezglavo v tujino. Seveda bi rad videl obe ekipi v Ligi Ebel. Ritem narekuje tisti, ki daje denar."

Kopitar se zaveda, da se je v hokej pred četrt stoletja veliko več vlagalo: "Na Jesenicah je bila železarna glavni pokrovitelj. V Ljubljani so podjetniki stopili skupaj in dejali, da ne bodo kar tako izgubljali derbijev. Zdaj se vse skupaj dogaja na nižji ravni."

Trenutno ima v Alpski ligi Olimpija šest točk več od Jesenic. "Jeseničani imajo zelo mlado ekipo, napredek je viden. Olimpija ima izkušenejšo ekipo, Polončič je dobil mandat do konca sezone. Težko je reči, kdo se bo uvrstil med osmerico, je še prezgodaj," je pogovor zaključil Kopitar, ki si želi homogeno reprezentanco na svetovnem prvenstvu divizije I v Tivoliju, ki ga bodo decembra začeli prenavljati.

Beribak: Če bi lahko osvojili naslov s 4:0 v zmagah, bi to storili
55-letni Beribak je bil kapetan Olimpije v devetdesetih letih. Zelo rad je znova zadrsal v Tivoliju: "Dobro igrajo tisti, ki igrajo redno v nočni hokejski ligi. Bistveno je bilo, da smo znova srečali stare tekmece."

"Seveda tisti kazenski strel na sedmi tekmi leta 1993 in moja vratnica ostajata v spominu. To je grenek spomin. Dve leti zatem smo se vrnili po zaostanku z 0:2. Sedme tekme so bile vedno posebne. Vedno so odločale malenkosti. Posebej v podaljšku leta 1993 smo bili veliko boljši. Pretnar je branil strele, ko je ležal na tleh. Ko smo izgubili še leta 1994, so se začele pojavljati govorice, da smo se dogovorili in zaslužili s sedmimi razprodanimi dvoranami. Če bi lahko osvojili naslov s 4:0 v zmagah, bi to storili. Veliko je bilo preobratov, nihče ni zmagoval s šestimi goli razlike," je opisal spomine na derbije.

Velika evforija ob naslovu leta 1995
Aprila 1995 so navijači zmajev znova zmajevali z glavo po zaostanku z 0:2 v zmagah. Teden dni pozneje je Olimpija prvič po letu 1984 osvojila naslov.

"Ko so Jeseničani povedli z 2:0, smo gladko dobili tretjo tekmo. Izenačili smo na 2:2 in pri nas je v garderobi vladala evforija. Vse je bilo v glavah. Derbi je prav posebna tekma."

Užitek za igralce in nepozabno doživetje za gledalce
Podmežakla in Tivoli sta bila razprodana. Leta 1993 si je finalno serijo ogledalo neverjetnih 42.000 gledalcev.

"Hokej je bil takrat vodilni šport v Sloveniji, tujci na obeh straneh so bili kakovostni. Ljudje so to prepoznali in do zadnjega kotička napolnili dvorane. Užitek je bilo igrati. Za gledalce je bilo to izjemno doživetje," je pojasnil Beribak.

V Ljubljani so stavili na Američane in Kanadčane: "Ko je prišel Colin Patterson, sem takoj videl, da je nekaj posebnega. Neil Sheehy je pustil neizbrisen pečat, bil je ljubljenec občinstva, prav tako Stan Reddick. Na Jesenicah sta blestela Malgin in Rahmatullin. Rivalstvo med Rusi in Američani je bilo res veliko."

V naslednjih letih bo težko ponavljati uspehe reprezentance
V devetdesetih letih je Slovenija igrala najprej v skupini C, nato v skupini B, aprila 2001 pa se je v Tivoliju prvič uvrstila med elito. V zadnjih letih se je dvakrat prebila na olimpijske igre.

"Reprezentanti, ki so se dvakrat prebili na olimpijske igre, so skoraj vsi igrali za močne klube v tujini. NHL, KHL, nemško prvenstvo, švicarska liga, Ebel ... Mi smo igrali vsi v Sloveniji, razen Mustafa Bešić je bil v tujini. Takrat je bila kakovost klubskega hokeja višja. Dve uvrstitvi na olimpijske igre in igranje med elito svetovnega hokeja bo v naslednjih letih težko ponoviti, saj se ta izjemna generacija počasi poslavlja," je zaskrbljen Beribak.

Niso vsi mladi upi Kopitarji in Dončići
Dolga leta je že trener mladinskih kategorij v Tivoliju: "V Sloveniji se dobro dela z mladino, a vedno mlajši igralci odhajajo v tujino. Nekateri gredo že pri 13 letih in kakovost domačih tekmovanj pada. Videli so Kopitarja in Dončića, a na žalost se velikokrat ne konča tako sanjsko. Mladi odhajajo prehitro in niso zreli za tako velik izziv. V višjih kategorijah kakovost strmo pada."

Na glavo siliti v Ligo Ebel lahko povzroči nov bankrot
Zadnja leta je seveda klasično vprašanje, kdaj bo pravi trenutek za vrnitev v Ligo Ebel.
"Če nimaš denarja za Ligo Ebel, bodo igralci nezadovoljni. Na glavo siliti v višjo ligo nima smisla. Gledalci ne bodo gledali porazov, v Alpski ligi pa je bilo v aprilskem finalu ogromno gledalcev v Tivoliju. Težko je konkurirati močnim avstrijskim ekipam in lahko se zgodi nov bankrot, kar bi bil pa res pravi polom," je pogovor zaključil Beribak.

Tekma legend:
OLIMPIJA - JESENICE
3:3 (2:0)
Kumar 2., Lepša 8., 12.; Kopitar 11., Kunčič 13., Vukčevič 17./kazenski strel

Olimpija: Luka Simšič (letnik 1969), Andrej Hebar st. (1962), Igor Hriberšek (1968), Igor Beribak (1964), Andrej Vidmar (1956), Dušan Lepša (1961), Domen Lajevec (1981), Dejan Kontrec (1970), Martin Pirnat (1979), Marko Kumar (1975).

Jesenice: Matevž Grabnar (1989), Borut Vukčevič (1973), Andrej Razinger (1967), Matjaž Kopitar (1965), Boris Kunčič (1970), Milan Hafner (1977), Aleš Sodja (1971), Robert Kristan (1983), Peter Rožič (1974), Matevž Erman (1988), Edo Hafner (1955).

Sodnika: Zoran Pahor in Igor Dremelj