Po skromnih začetkih v Kamniku in Ljubljani konec dvajsetih let prejšnjega stoletja se je nahitrejša športna igra skozi leta trdno zasidrala v srca Slovencev. Dežela na sončni strani Alp vsako (no, skoraj vsako) leto doživi najprej "marčno" klubsko norost z Jesenicami in Olimpijo v naslovnih vlogah, nato pa sledi še "aprilska" reprezentančna mrzlica, ki se je v zadnjih letih znala zavleči celo v maj.
Obdobje "plavih"
V časih rajnke Jugoslavije je bil hokej edini moštveni šport, kjer so Slovenci predstavljali zajeten delež "plavih", kar je mogoče tudi razlog, da je tudi reprezentanca samostojne Slovenije ohranila značilne temnomodre in bele drese. Jugoslavija, v njeni izbrani vrsti je lahko bilo tudi do 90 odstotkov hokejistov iz Slovenije, je sodila v t. i. drugi razred svetovnega hokeja. Največji uspeh so "plavi" dosegli na olimpijskih igrah leta 1968 v Grenoblu, kjer so zmagali v skupini B, a se zaradi krčenja skupine A niso mogli prebiti stopničko višje.
Leta 1974 celo osmi na svetu
Deveto mesto na svetu so "plavi" ponovili še leta 1973, leto pozneje v Ljubljani pa so v skupini B zasedli celo drugo mesto, za ZDA, in bili tako skupno osmi. Nato so prišla 80. leta in obdobje zastoja in tudi nazadovanja. Vodilni v športu tedanje države niso znali izkoristiti niti "domačih" olimpijskih iger v Sarajevu, kjer je na koncu Jugoslaviji kljub vsem preprekam uspelo celo premagati Italijo (5:1), za katero je igralo več kot pol Kanadčanov z italijanskimi potnimi listi. Takratno stanje ponazarja, da je bila reprezentanca še mesec dni pred turnirjem brez palic.
Slovenija se predstavi
Po kolapsu stare države in rojstvu nove se je 21. marca predstavila prva prava slovenska hokejska reprezentanca, ki je z Avstrijo odigrala spodbudnih 2:2. Po opravljenih kvalifikacijah s Hrvaško (skupno 22:3) se je Slovenija leta 1993 znašla v skupini C skupaj z novimi državami z območja nekdanje Sovjetske zveze. Prvenstvo je potekalo na Bledu, Jesenicah in v Ljubljani. Slovenci so v prvem delu opravili z vsemi tekmeci, nato pa klonili z Latvijo (1:5) in s Kazahstanom (3:7). Zato ker se je samo prvouvrščeni prebil v skupino B, je slovenske fante čakal še dolgoletni boj s "Sovjeti" za tisto zlata vredno prvo mesto.
Tretji razred boljši od drugega
Že naslednje leto so vse prekašali še eni novinci - Slovaki, ki so pozneje leta 2001 postali celo svetovni prvaki! Slovenija je zasedla 5. mesto in je ugnala le Madžare in Bolgare. Leta 1995 je bilo prvenstvo ravno v Bolgariji, kjer se je slovenska reprezentanca dotaknila dna. Po porazih z Estonijjo in Belorusijo je bil vprašljiv celo obstanek v skupini C. Po sofijski blamaži je turnir ponovno gostoval v Sloveniji (Bled in Jesenice), a sta bila Ukrajina in Kazahstan spet premočna.
Deset let od preboja v B
V Talinu so slovenski fantje končno zapustili nesrečno skupino C, v finalnem delu so sicer spet izgubili z Ukrajinci (2:3), ugnali Japonce (4:1), nato pa 28. marca 1997 osvojili zlata vredno točko Estonci (3:3) in skupina B je bila tu. Prvenstvo leta 1998 je tako hitro romalo v roke Slovencev, ki so blesteli, a kaj ko so bili njihovi krvniki zopet ti nesrečni Ukrajinci (3:4). Izjemno priložnost za izenačenje je imel Tomaž Razinger v 58. minuti, Slovenija pa je imela predtem dve minuti priložnost tudi v igri s petimi proti trem, a je ni izkoristila.
263 minut za v anale
Nabrane frustracije Slovencev z Ukrajinci so izbruhnile na popolnitvenem turnirju za skupino A, kjer sta se na zadnji tekmi pomerila stara znanca, ki nista imela več možnosti za preboj. Izredno živčna tekma (2:2) se je v zadnjih 20 minutah sprevrgla v vsesplošno obračunavanje in pretepanje, ki se je končala z neverjetnimi 263 kazenskimi minutami za obe strani, kar je še danes nepresežen dosežek na prvenstvih IIHF-ja.
21. april 2001 in 16:0
Po s(i)lovitem pretepu so si Slovenci dve leti nabirali moči in na Danskem (5.) in Poljskem (7.) bolj statirali. V Katovicah so zbrali celo samo dva remija in le za las prehiteli skromne Nizozemce. Po reorganizaciji svetovnih prvenstev (Elitna divizija s 16 moštvi, Divizija I. z dvema skupinama po 6 itd.) je napočil čas za zgodovino. 21. april leta 2001 in neverjetna zmaga na novo rojenih risov nad Estonijo s 16:0 sta se zapisala v slovensko športno zavest.
Velikani spoznajo rise
Leti 2002 in 2003 je slovenska izbrana vrsta preživela v hokejskem raju in se pomerila z velesilami Švedsko (2:8), Rusijo (1:8), Finsko (0:12), ZDA (2:7) in Češko (2:5). Potem ko so v prvo z odliko opravili v skupini za obstanek, v drugo preko Američanov le ni šlo. A so se risi pobrali že čez slabo leto, saj so v Gdansku odpravili vse nasprotnike po vrsti. V Avstriji so Slovenci prvič prekrižali palice še s Kanadčani (8:0), utemeljitelji hokeja, in za obstanek prizemljili severne sosede na njihovem ledu s kar 6:2.
Pogumno, a tragično
Prišlo je leto 2006 in Riga ter fantastične predstave s Finsko (3:5) in Češko (4:5), tokratna gostiteljica Latvija se risom le ni dala ugnati in še v četrto je sledila skupina za obstanek. Po srčnem remiju z Dansko (3:3) je sledil polom s Kazahstanom (0:5) in nato odločilna tekma z Italijo. Po vodstvu s 3:0 je sledil juriš "azzurrov" in le 66 sekund pred koncem je na 3:3 izenačil Strazzobosco ter potisnil Slovenijo spet v Divizijo I.
Uvrstitve Slovenije na svetovnih prvenstvih:
1993 20. mesto (4. v skupini C)
1994 25. mesto (5. v skupini C)
1995 27. mesto (7. v skupini C)
1996 23. mesto (3. v skupini C)
1997 22. mesto (2. v skupini C)
1998 18. mesto (2. v skupini B)
1999 21. mesto (5. v skupini B)
2000 23. mesto (7. v skupini B)
2001 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
2002 13. mesto
2003 15. mesto
2004 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
2005 13. mesto
2006 16. mesto
2007 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
Toni Gruden
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje