Na zadnjem treningu risov pred odhodom v Seul je bil najbolj nasmejan 25-letni Ljubljančan, ki je v nedeljo zvečer v Mozartovem mestu poskrbel za prvo zmago neavstrijske ekipe v Ligi Ebel. Na Južnem Tirolskem vlada prava hokejska evforija, v ponedeljek zjutraj je ob vrnitvi domov velika množica pričakala junake.
Bolzanu se je Pance pridružil oktobra, prispeval je 17 golov in 13 podaj, v drugem napadu pa je odlično sodeloval z Davidom Lalibertejem in Trentom Whitfieldom.
Sezono je začel brez kluba, po podpisu za Bolzano pa se je vse spremenilo. Nastopil je na olimpijskih igrah v Sočiju in se veselil zgodovinskega sedmega mesta, odločil je finale Lige Ebel, od nedelje pa bo eden glavnih slovenskih adutov na svetovnem prvenstvu divizije I v Južni Koreji. Selektor Matjaž Kopitar ga je na torkovem treningu uvrstil v prvi napad z bratoma Rodman. Pred sredinim odhodom v Seul je v Podmežakli strnil misli za MMC.

Kako ste doživeli finalno serijo proti Salzburgu, ki je bil velik favorit?
Vse skupaj se je začelo odlično za našo ekipo. Povedli smo z 2:0 v zmagah, bili le še eno zmago oddaljeni od naslova prvakov Lige Ebel, a vsi smo se zavedali, da tako lahko pa najbrž le ne bo šlo. Salzburg ima zelo izkušeno ekipo, nosilci igre že več let igrajo skupaj, niso se predali in uspeli so izenačiti na 2:2.
Zadnja tekma je bila izjemno napeta, dvakrat ste že zaostajali, v podaljšku pa ste odločili srečanje. Malo slovenskih hokejistov se lahko pohvali s tako pomembnim zadetkom.
Odločilna tekma je bila poglavje zase, vseh 60 minut se je igralo na nož, tudi v podaljšku ritem ni popuščal. Ponosen sem na vse soigralce, ki so znali stopiti skupaj, ko nam je tekla voda v grlo. Prvič je naslov osvojila neavstrijska ekipa, uspelo nam je sredi Salzburga, to je res nekaj posebnega. Zadnji dnevi so bili nedvomno najbolj pestri v mojem življenju. Pravega časa za slavje še ni bilo, saj še ni konec sezone. Vse skupaj bo šele prišlo za mano, verjetno po koncu svetovnega prvenstva, ko bo več časa za razmislek.
Bolzanu ste se pridružili šele oktobra in zadeli ste v polno. Kakšni so bili vaši načrti lani poleti?
Poleti je bila v igri najprej Olimpija, a želel sem okusiti tudi tujino. Zanimalo me je, kako se bom znašel v tujem klubu. Nikakor ne obžalujem tega, da sem se odločil za Bolzano. V stikih smo bili že celotno poletje. Predsednik kluba je želel videti tudi igralce iz Lige AHL, na koncu pa mi je ponudil preizkušnjo in vse se je izšlo sanjsko.
Trener Tom Pokel je izjemno cenjen, zanj se zanimajo številni evropski klubi. Kako ste se ujeli z njim?
Odlično sva se ujela. Tom je eden najboljših trenerjev, kar sem jih imel v karieri. Zna prisluhniti vsakemu igralcu, išče skupno pot in zna mirno odpraviti napake.
Vaš brat Eric je igral za Olimpijo tudi v letošnji sezoni, ki je bila zelo težka za zeleno-bele. Finančne težave so zelo načele klub. So tudi vam dolžni še iz prejšnjih sezon?
Še vedno sem na seznamu upnikov, pogovori potekajo. Nobenih zamer ni, nismo si zaprli vrat. Našli bomo skupni jezik.
Kakšni so vaši načrti za naslednjo sezono? Verjetno ostajate v Bolzanu, kjer ste zdaj veliki junak.
Trenutno ne vem še nič, saj sem v ponedeljek že moral domov. Po prvenstvu se vračam v Bolzano, kjer se bomo pogovorili za naprej. Upam, da se bomo dogovorili.
Se je bilo težko takoj preusmeriti na reprezentančno akcijo? Čaka vas pot v Južno Korejo, kjer je cilj vrnitev med elito svetovnega hokeja.
Z veseljem bi ostal še kakšen dan več v Bolzanu in proslavil naslov s soigralci. Naša služba nam narekuje, da imamo tak ritem, postaviti moramo piko na i tej sijajni sezoni in se vrniti v elitno skupino.
V Južni Koreji boste v vlogi glavnih favoritov tudi brez udarnega napada. Kako gledate na tekmece?
Na papirju smo favoriti, a to nič ne pomeni. Vseh pet tekem bo treba odigrati maksimalno. Selektor nas je opozoril, da tudi v diviziji I ni lahkih tekmecev. Manjkal nam bo celoten napad, vendar sem prepričan, da ga bomo uspeli nadomestiti, breme se bo razporedilo na vse druge napade. Če bomo igrali tak hokej, kot smo ga na olimpijskih igrah, nam ni treba ničesar skrbeti.