Slovenija je pod njegovim vodstvom gostila svetovno prvenstvo skupine C leta 1993. Uspešno je krmaril med vsemi čermi slovenskega hokeja. Bil je tudi častni predsednik Hokejske zveze Slovenije.

Pred vodenjem zveze je bil dejaven na klubski ravni, ko je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja predsednik Olimpije, ki jo je vodil 11 let in z njo osvojil pet naslovov državnih prvakov in eno pokalno lovoriko. Olimpija je pod njegovo taktirko nastopala še v evropskih pokalnih tekmovanjih, Alpski ligi in karavanškem pokalu.

Po končanju dela na čelu HZS-ja je kot predsednik pomagal pri preporodu hokeja na Bledu, najprej s prihodom ruskih igralcev in nato večino slovenskih reprezentantov. Potem je svoje delo nadaljeval kot pobudnik, ustanovitelj in predsednik slovenskega "Hall of Fame" – Akademije zaslužnih in slavnih slovenskega hokeja, ki jo je vodil do aprila letos.

Leta 2012 je za svoj prispevek k slovenskemu športu prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Z odhodom Janka Popoviča je slovenski hokej izgubil izjemnega strokovnjaka, organizatorja in vizionarja razvoja slovenskega hokeja.