Dirka po Franciji se je v nedeljo v Parizu končala z zmagoslavjem Bradleyja Wigginsa in z izenačenjem najboljše slovenske uvrstitve. 28-letni Brajkovič je imel prvi teden veliko smole, saj je bil dvakrat vpleten v padec. "Za te padce v prvem tednu so krivi športni direktorji, ki silijo devet kolesarjev naprej. Kako naj ima 22 ekip vse kolesarje spredaj? To je nemogoče. V ravninski etapi s šprintom naj gredo šprinterji naprej, pa še vodja ekipe in morda dva kolesarja. Vseh devet ne more naprej, slej ko prej bo počilo."

Črnega dneva ni imel, trpljenje na kronometru
Brajkovič je spet spoznal, da se vsaka napaka in vsak atom preveč potrošene energije v prvem tednu dirkanja še kako pozna v zadnjem tednu. Večje krize vseeno ni preživljal, črnega dneva ni imel, gotovo pa je bilo najtežje po padcu v 18. etapi in dan pozneje na kronometru, ko zaradi bolečin v komolcu na kolesu ni imel pravega položaja. Kot je znano, je za padec v 18. etapi kriv njegov bidon, ki je padel prav pod kolo: "Problem je, ker je bil bidon poln. Če bi bil prazen, bi ga kolo stisnilo. Ampak tako je, na takšni dirki je veliko odvisno od sreče."

Le Božič je bil res pravi pomočnik
O tem, da so ga nekateri moštveni kolegi pri Astani pustili na cedilu in raje dirkali zase, noče na glas govoriti. "Po svoje to razumem. Moramo se zavedati, da v kolesarstvu štejejo le etapne zmage in prva tri mesta v skupnem seštevku. Za sponzorje je veliko zanimivejša zmaga kot osmo ali deveto mesto v skupnem seštevku in po tej strani je treba kolesarje razumeti. Kot se je izrazil, je svojo nezadovoljstvo z delom ekipe izrazil s tišino. "Ob strani mi je ves čas stal le Borut Božič. Toda ne bom se pritoževal, letos sem imel prvič priložnost, da dirkam zase, in to mi veliko pomeni."

Na kriteriju Dauphine 2010 je bil še močnejši
Pogodbo z Astano ima Brajkovič podpisano do konca leta 2013. "Trenutno ne razmišljam o zamenjavi moštva." O svojih sposobnostih med Dirko po Franciji nikoli ni dvomil, čeprav zdaj meni, da bi bil lahko še za odtenek bolje pripravljen. "Menim, da sem bil pred dvema letoma, ko sem zmagal kriterij Dauphine, na katerem sem se boril z Albertom Contadorjem, malo bolje pripravljen, čeprav je tudi jasno, da takratna pripravljenost mojih tekmecev ni bila na najvišji ravni."

Zadovoljstvo v Kazahstanu
Kazahstanska ekipa je bila zadovoljna s predstavo svoje deveterice. "Na večerji po koncu Toura so bili visoki gostje iz Kazahstana, eden je šef na kolesarski zvezi, drugi neki vladni predstavnik. Zelo so bili zadovoljni in sem bil kar presenečen. Bili smo opazni, res pa je, da je manjkala etapna zmaga." Brajkovič meni, da bi lahko v skupnem seštevku končal osmi, če si ne bi v 14. etapi njegov prvi pomočnik na klancih Robert Kišerlovski zlomil ključnice. "Tistih sedem sekund, ki so me ločile do Rollanda na 8. mestu, bi lahko pridobil na zadnji pirenejski etapi, če bi bil Kišerlovski ob meni."

Na cestni dirki bo pomagal, kolikor bo lahko
Najboljši slovenski kolesar ne bo dolgo počival. V sredo bo že odpotoval v London, kjer ga v soboto čaka olimpijska dirka. Trase ne pozna. Da bi se izognil podobnemu spodrsljaju, kot se je zgodil na prvem kronometru letošnjega Toura (Astana je bila edina ekipa, ki si ni ogledala proge), bo slovenska reprezentanca v četrtek izkoristila uro in pol, ki jo bodo imele na voljo vse reprezentance za ogled. "Računam, da bom dirkal do konca oziroma Božiču in Boletu pomagal toliko časa, dokler ne bom pri koncu moči. Bilo bi nepravično, če bi mislil nase in računal na kronometer," Brajkovič zavrača mnenje, da bo na cestni dirki bolj mislil na kronometer, na katerem bo imel seveda več možnosti za vidno uvrstitev. Njegov cilj je uvrstitev med deseterico.

Na SP-ju in Vuelti ga ne bo
Na letošnjem svetovnem prvenstvu (15.-23. september) Janija Brajkoviča, kot pravi sam, verjetno ne bo, prav tako ne bo dirkal na Vuelti. Po olimpijskih igrah bo odšel na "polnjenje" baterij v Kolorado, nato pa ga čakajo le še enodnevne preizkušnje v Quebecu, Montrealu in na Dirki po Lombardiji.