21-letni Kranjčan je vrhunsko odpeljal Dirko po Sloveniji. Že prvi dan (v vožnji na čas v Ljubljani) je bil najboljši Slovenec, na sobotni kraljevski etapi pa je na cilj prišel drugi z 39 sekundami zaostanka za Radislavom Rogino. Polanc je k Radenski prišel pred dvema letoma iz Save, hitro je postal zrel tekmovalec, nad njegovim talentom pa bedi oče Marko.

Vas je Dirka po Sloveniji zelo izčrpala?
Niti ne toliko, kar dobro se počutim. Pred dvema letoma sem bil bolj podrt. Očitno vedno bolje prenašam napore.

Bili ste najboljši Slovenec, drugo mesto je več od pričakovanj. Ste tudi sebe presenetili?
Morda na kraljevski etapi, čeprav sem verjel, da sem dovolj dober in da lahko na vrh Vršiča pridem v vodilni skupini. Vso etapo sem preživel brez večjih težav, brez krize, tudi sicer sem se na dirki počutil dobro.

Kljub mladosti ste pokazali taktično zrelost!
Ja, to letos res opažam, da sem namreč začel dirkati taktično. Ko vidiš, da zmoreš dirkati z najboljšimi, je lažje za glavo. Veš, da si konkurenčen in s tem si mirnejši. Če nekdo napade, se zavedaš, da boš lahko to nadoknadil. Bolje je počakati in nadaljevati v svojem ritmu, kot da se brezglavo poženeš za tistim, ki je v klanec napadel. Čutiti moraš, kdaj greš lahko zraven. Radoslav Rogina je zelo zgodaj napadel, več kot pet kilometrov pod Vršičem. Raje sem se odločil, da mu ne sledim, ritem je bil previsok.

Ste napadalen kolesar?
Tudi napadam rad, maja sem imel v Furlaniji kar nekaj skokov. Če se ponudi priložnost, napadem.

Ste že naredili analizo, s kakšno močjo ste obračali pedala, kakšen je bil srčni utrip in podobno?
Bom pogledal, seveda, vendar moram podatke še spraviti na računalnik. Seveda me to zanima, vem pa, da sem imel med kraljevsko etapo na koncu največji pulz okrog 185.

Na večetapnih dirkah je zelo pomembno, da se zna kolesar regeneritati. Vam to očitno ne dela težav ...
Regeneriram se dobro, bolj je težava to, da pozno zaspim. Ko prideš v hotel, greš šele ob 23. uri v posteljo in težko zaspiš, ker si poln adrenalina. Zaspiš ob enih in si potem zjutraj neprespan.

Katere so vaše največje pomanjkljivosti?
Gotovo lahko še izboljšam vožnjo na čas, z leti pa bom boljši tudi na vzponih.

Kateri je vaš najbolj priljubljen klanec?
Težko rečem. Rad se vozim po gorenjskih cestah, tam je najlepše. Verjetno mi je kar Mangart najlepši vzpon. Letos tam še nisem bil, ker je bil dolgo zasnežen.

Prvi vrhunec sezone je mimo, kakšni so še načrti za letos?
Čaka me še evropsko prvenstvo do 23 let. Proga bo težja kot lani, cilj bo v klanec, kar mi ustreza.

Vaš oče Marko Polanc je bil vaš trener v kranjski Savi in je zdaj tudi v Radenski. Kakšen je vajin odnos na treningu? Zna biti bolj neusmiljen kot do preostalih?
Včasih res. Če kaj ni prav, mi še prej pove. Je bolj neposreden. Vsekakor pa je zelo dobrodošlo, da je ves čas zraven nekdo, ki te pozna.

Vas športni direktor je Andrej Hauptman, nekdanji kolesarski as. Menda zna poskrbeti za smeh.
Res je. Po navadi pravi: fantje, brez pritiska, samo zmagati je treba.

1. avgusta boste odšli k italijanski ekipi Lampre. Kakšna bo tam vaša vloga? Bo v ekipi dovolj mladih?
Na začetku bom moral najbrž pomagati ekipi, več se še nismo pogovarjali. Letos je več mladih v ekipi, pozna se, da so začeli skrbeti za podmladek. Sem pa že spoznal vodilne v ekipi in so v redu ljudje.

Zanimivo je, da ste se izučili za poklic pleskarja. Kako to?
Ko sem končal osnovno šolo, sem se odločil da pridobim poklic. Enostavno sem imel to idejo v glavi in sem na ESIC-u v Kranju naredil zaključni izpit.

Ste že kdaj opravljali ta poklic?
Za zdaj še ne, razen na praksi. No, pri mami sem pobelil eno sobo.

Kolesarje seveda najbolj mika rumena barva, ker je takšne barve po navadi majica, ki jo dobi najboljši. Kakšen je vaš odnos do dirke vseh dirk Tour de France?
Res je posebna dirka. Že za gledalce. Prav vsako etapo poskušam pogledati na televiziji. Že od majhnega sem imel v glavi, da bom nekoč vozil Tour. Verjamem, da bom tudi tam nekoč štartal, če bom šel po tej poti naprej, res pa je, da bom šel verjetno prej na Giro.

Ste si v mladosti na treningih predstavljali, da ste kolesarski zvezdnik in potem še bolj grizli v klanec?
Tudi to se je dogajalo. Ko smo bili mlajši, smo se šli igrice, kdo je kakšen znan kolesar. Na začetku sem bil Jan Ullrich. Verjetno zato, ker je tudi meni ime Jan. Potem sem navijal za Alberta Contadorja.

Kaj vam je všeč na Albertu Contadorju?
Njegov slog. Dober kronometrist je, v klanec gre hitro in vedno napada. Lani na Vuelti se spomnim, kako ni obupal in je izkoristil zadnjo priložnost ter šel takoj po štartu v beg. Zelo borben je.

Na koga bi stavili pred letošnjo Dirko po Franciji, na Contadorja ali na Frooma?
Mislim, da bo Froome po tem, kar je pokazal to sezono, prvi favorit, verjamem pa, da bo Contador bolje pripravljen kot na kriteriju Dauphine.

Vaš oče Marko vam je po Dirki po Sloveniji privoščil drugačno prehrano. Kaj je bilo na krožniku?
Pica! Testenine imam sicer kar rad, toda po končani dirki prija tudi kaj drugega, na primer pica ali kalamari.