Po petkovi osvojitvi naslova svetovnega prvaka na cestni dirki med mlajšimi člani ste ga poslušalci Vala 202 izbrali za ime tedna. Z njim se je pogovarjal Miha Švalj.

Postali ste svetovni prvak kot mladinec, zdaj ste svetovni prvak tudi med mlajšimi člani. To pred vami ni uspelo še nikomur. Je zato uspeh še slajši?
Vsak uspeh je sladek, seveda pa obstajajo razlike. Med mlajšimi člani je bilo to veliko težje izvesti, saj je konkurenca veliko hujša, poleg tega pa sem dirkal z veliko starejšimi fanti. Proga je daljša in preskok iz mladincev med člane je zelo zahteven. Uspelo mi je, tako da sem še toliko bolj zadovoljen.

Vito Divac je v Delu zapisal, da vam niso všeč presežniki, s katerimi se ukvarjajo vsi okoli vas. Zakaj vam niso všeč?
Jaz nase še vedno gledam kot na Mateja. Vsi smo ljudje, vsi smo krvavi pod kožo. Ne zdi se mi treba, da bi nekoga kovali med zvezde, čeprav je dosežen lep rezultat. Res je, da sem svetovni prvak, toda vsi fantje, ki so bili v petek z mano na štartu, bi si to zaslužili. Vsi so prišli na to preizkušnjo vrhunsko pripravljeni. Vsak izmed njih je trdo garal, a na koncu je na zmagovalnem odru prostora le za tri. Veliko sreče je potrebne, da se vse stvari uskladijo.

V Gazzetti dello Sport so šli še dlje. Zapisali so, da ste diamant, smaragd in dragulj, kakršnega v kolesarstvu že dolgo ni bilo. In če to rečejo Italijani, ki se res spoznajo na ta šport, potem to ni kar tako in vseeno ne morete mimo tega.
To, kar je uspelo meni, ni uspelo veliko kolesarjem pred menoj, ampak s tem se ne obremenjujem. Sledim svojim ciljem in upam, da bom nekega dne postal uspešen poklicni kolesar, predvsem pa si želim ohraniti skromnost in ostati človek.

Kakšni so vaši profesionalni cilji?
V bistvu si rezultatskih ciljev za zdaj ne postavljam. Želim si, da bi se dobro vključil v novo okolje, selim se namreč v ameriško ekipo Cannondale. Upam, da me bodo lepo sprejeli. Pozneje v karieri pa bomo videli. Upam, da se bom kdaj bojeval za najvišja mesta na največjih dirkah.

Si upate trditi, da boste spremenili dogme tega športa? Nekateri že špekulirajo o tem, namreč ta znamenita drža žuželke, ki se jo prikazali med dirkom, izvira iz vaše domače vasi. Zakaj gre v tem primeru?
V tem primeru je šlo za tekmovanje med nami, ki smo želeli čim prej priti v dolino iz naše domače vasi. Pri tem smo preizkušali bolj ali manj aerodinamične položaje. Ta se je izkazal za najhitrejšega, zato ga redno prakticiram že kakšni dve leti. Kar nekoliko presenetilo me je, da je doživel tak buren odziv na svetovnem prvenstvu, kjer sem ga uporabljal povsem podzavestno. Tak način vožnje se je izkazal kot hiter, zato se ga ne bojim prakticirati. Tudi če sem včasih tarča posmeha, me ne gane preveč.

Ali je to recimo primerljivo s "Peganom" v gimnastiki?
Gimanstika je specifičen šport, kjer je več prostora za izboljšave. Kolo je le kolo, zato prav veliko novih položajev verjetno ni. Človek je tako bitje, da vedno najde kako inovacijo, zato tudi tu verjetno obstaja prostor za izboljšave.

Kljub vašemu trdemu delu na kolesu najdete tudi čas za delo na kmetiji. Ste tako kot na kolesu spretni tudi s traktorjem?
Sosedje včasih kar malo zamižijo, ko me vidijo na kakšnem ovinku. Skušam se sicer držati bolj nazaj, a se kdaj pa kdaj tudi spozabim. S tem se ne hvalim preveč rad.

Vam pa to delo ni odveč. Pravite, da se prav sprostite, ko pobirate plodove zemlje.
Nikakor mi ni odveč. V vsaki stvari, ki jo delam, uživam. Delo na kmetiji mi je zelo, zelo prijetno opravilo. To delam s srcem in dušo.

Se vidite na jesen svojega življenja, kje na kakšni kmetiji, z vilami v roki?
Zagotovo.

Garanje na kolesu, delo na kmetiji. Kje ste potem še našli čas za učenje? Ste namreč zlati maturant.
Če povem po pravici, učenja ni bilo ravno veliko. Sem bil pa vedno zbran v šoli med poukom. Poskušal sem delati čim boljše zapiske in že to veliko pomaga. Poleg tega me zanimajo različne znanosti, predvsem naravoslovje. Učenje in igranje s številkami mi je v veselje.

Prej sva z enim izmed poslušalcev postavila tezo, da ste verjetno v šoli tako dobri, ker na kolesu ponavljate snov. Je kaj na tem?
Da, tega je veliko. Gre za neko vrsto samorefleksije, ker sem na kolesu sam tudi po šest ur. Takrat se pogovarjaš sam s sabo, premišljuješ o vsem mogočem, kaj bi lahko izboljšal itd.

Študija in profesionalne kolesarske kariere verjetno ne boste mogli usklajevati ali pa?
Ne, letos sem spoznal, da to ne bo šlo. V tujini bom več kot 200 dni na leto in je to praktično neizvedljivo. Izvedljivo bi morda bilo, če bi si izbral kakšno lažjo fakulteto, ampak mi to ni izziv. Raje bom počakal leto ali dve. Če mi bo zgodba v kolesarstvu stekla, se bom ukvarjal s tem. Na študij grem lahko tudi pozneje. Nisem še izgubil bonusa prvega vpisa in bom šel redno študirati, če bom hotel.

Učite se italijanščino, berete o metafiziki. Zakaj ravno metafizika?
Metafizika me zanima predvsem zaradi samorefleksije, o kateri sem govoril. Veliko se sprašujem, kako človek pride, kam gre ... To me zanima, to mi je všeč, to mi je v veselje, to me osrečuje. Pravijo, da so časi težki, a se meni sploh ne zdijo. Problem je v vsakem posamezniku. Časi so taki, kot si jih narišeš.

Menda se navdušujete tudi nad branjem kuharskih knjig. Jih samo berete ali tudi kdaj kaj skuhate?
Kuharske knjige niso samo za branje, ampak tudi za preizkušanje. Navdušuje me predvsem zdrava kuhinja. Veliko stvari pridelamo doma, zato skušam živeti čim bolj zdravo.

Ste privrženec tradicionalne ali eksperimentalne kuhinje?
Rad preizkušam stvari.