Na zadnji, 7., etapi Dirke po Poljski je Matej Mohorič le izvedel svoj značilni napad od daleč, ki mu na pretekli Dirki po Franciji niso bili usojeni. Celodnevna napadalnost mu je prinesla nagrado – impresivno zmago po dolgi solovožnji, s katero je dosegel prvo zmago po letu dni (Strava: petkovi podatki Mohoriča). Vendar je bila zmaga tudi posledica četrtkove spremembe načrta, saj je šel Mohorič na Poljsko kot kapetan Bahrain Meride s ciljem čim višje uvrstitve v skupnem seštevku.

Sorodna novica Matej Mohorič dolg pobeg kronal z zmago v Bukowini

Raje etapna zmaga kot 6. mesto v skupnem
"Pred 6. etapo sem zasedal peto mesto, in ko je tisti dan Jumbo Visma izvedla drugi napad, sem bil v idealnem položaju. A nato sem začel malce trpeti. Pogledal sem obraze okoli sebe, kolesarje, ki so kot jaz dirkali na skupno uvrstitev. Videl sem jih pet ali deset, ki jim je šlo zelo dobro od nog. Tako sem si rekel: ne morem več, ni vredno, da bom na koncu skupno šesti. Raje grem na etapno zmago v petek," je po petkovem slavju v poljskem zdraviliškem mestu Bukovina za Cyclingnews razlagal Mohorič.

Pravilno načrtoval in ocenil položaj
Načrt se je 24-letniku iz Podblice pod Jelovico uresničil v popolnosti, res pa ni načrtoval, da bo toliko časa vozil sam v ospredju. "Nisem imel tega namena, a bolj je šlo za to, da sem se mučil s tempom hribolazcev na najstrmejšem delu prvega vzpona. Sočasno pa tudi hitrost ubežne skupine ni bila dovolj visoka, saj sta bila v njej dva kandidata za skupno zmago. Razlika med nami ubežniki in pelotonom tako ni bila velika."

Zaradi izredno majhnih razlik v skupnem seštevku se je pričakoval oster spopad na zadnjem stopničastem vzponu proti cilju, s čimer bi lahko ujeli Mohoriča, ki je imel tudi že manj kot pol minute prednosti. "Ko sem začel zadnja dva nekategorizirana vzpona, sem vedel, da imam možnosti ubežati vse do konca, saj sem imel še dovolj moči. Računal sem, da bodo fantje v zasledovalni skupini preveč preračunavali in se šli igrice," je pravilno položaj za seboj presodil Mohorič.

Lani kar sedem zmag, letos šele prva
Na enajsto profesionalno zmago in četrto v elitni svetovni seriji je Mohorič čakal od konca lanskega avgusta. Takrat je blestel v polnem sijaju, saj je najprej postal skupni zmagovalec Binck Bank Toura oz. Dirke po Beneluksu, takoj zatem je sledila še zmaga na Dirki po Nemčiji, kjer je ključni del opravil z zmago na 3. etapi. Po zmagi na 7. etapi Dirke po Španiji 2017 in slavju v 10. etapi Dirke po Italiji 2018 nekdanji mladinski svetovni prvak ni skrival načrta, da letos doseže etapno zmago tudi na najprestižnejši, Touru. Stavil je na 9. in 17. etapo, a na prvi je beg uspel rojaku in ekipnemu tovarišu Janu Tratniku, ki je bil na koncu tretji, medtem ko je na drugi svoji etapi po treh poskusih zamudil pravi trenutek.

Zmagovita taktika, ki se zanj obnese
"Po navadi, ko zmagam, mi to uspe po napadih daleč pred ciljem. Na Vuelti sem sicer potreboval samo 10 km samostojnega pobega iz večje ubežne skupine, a na Giru sem napadel 30 km pred ciljem. Ko sem drugič zmagal na svetovnem prvenstvu, mi je to uspelo po skoku 45 ali 40 km pred ciljem. To je taktika, za katero vem, da jo zmorem. Nisem tako dober v krajših napadih, lahko pa zadržim veliko moči za kar veliko časa," je svojo zmagovito taktiko in pristop opisal Mohorič.

V Quebec in Montreal po izide in generalko za Leeds
Lanskih avgustovskih zmag na enotedenskih večetapnih dirkah World Toura Gorenjec ne bo branil. "Zdaj odhajam na dopust, saj sem vozil Tour de France in sem resnično utrujen, tako da se veselim prostega časa na plaži," se je nasmejalo Mohoriču, ki je nato predstavil tudi načrte za zaključek kolesarske sezone 2019.

"Cilj je biti dober v Kanadi na VN-ju Quebeca (13. septembra) in VN-ju Montreala (15. septembra). Pred tem bom vozil v Plouayu (1. septembra), a najbrž tam ne bom tako močan. Po Kanadi grem potem na svetovno prvenstvo," je svoj tekmovalni koledar razkril Mohorič, ki je zaradi lastnosti in profila proge predviden za kapetana Slovenije na cestni dirki elite. V nedeljo, 29. septembra, čaka najboljše kolesarje na svetu sedem krogov v Leedsu in po Yorkshiru, svetovni prvak pa bo postal tisti, ki bo prvi prečkal črto po kar 280 km kolesarjenja.