Program že 34. izvedbe Franje se je začel s petkovo vožnjo na čas. V soboto bo na sporedu družinsko-šolski maraton (25 km) in preizkušnja za najmlajše, dolga 1.500 m, v nedeljo pa sledita klasični dirki, torej veliki maraton, dolg 156 km, in mali maraton v dolžini 97 km. Zaradi popoldanske nogometne tekme med Slovenijo in Anglijo bo štart v nedeljo izjemoma ob 8.00 za daljšo oziroma ob 9.30 za krajšo traso.

Vreme bo zelo vroče, saj bodo temperature nad 30 stopinj Celzija, kolesarje pa bo oviral tudi veter.

Za večino rekreativnih kolesarjev je Franja vrhunec sezone, ki so mu podredili vso pomlad. Da pridobijo nekaj sekund, so pripravljeni kupiti tudi najboljšo opremo in zapraviti več kot za nov avto. Direktor dirke Gorazd Penko je v Studiu City povedal, da so imeli na lanskem svetovnem amaterskem prvenstvu v Ljubljani tekmovalci celo kolesa, vredna do 16 tisoč evrov. Takšnih koles nimajo niti profesionalne ekipe. Kolesarstvo je torej velik posel, od katerega ima veliko tudi država, saj kolesarji veliko potrošijo ne samo za opremo, ampak tudi pri hrani in pijači.

In zakaj ima Slovenija le eno takšno veliko kolesarsko prireditev, kot je maraton Franja? Penko: "Način, kako je izveden maraton Franja, je izredno zahteven. Varnost, ki jo moramo zagotoviti, namreč stane. Velika razlika je, ali organiziraš dirko v krogu 20 km ali pa v krogu 240 km. Tudi klasičnih cestnih dirk za profesionalne kolesarje je tako malo ravno zato, ker je treba zagotoviti toliko varnostnih ukrepov."