"Letos sem sam odšel na Dirko po Italiji in sem prevozil Monte Zoncolan dan pred nastopom kolesarjev na Giru. Lahko rečem, da hujšega vzpona do zdaj nisem ne prevozil ne videl," je pred štirimi leti v naši spletni klepetalnici na vprašanje, kateri vzpon je zanj najtežji, odgovoril nekdanji odlični slovenski kolesar Čerin.
Enakega mnenja je Cassani, zmagovalec dveh etap na Giru, zdaj pa sokomentator kolesarskih dirk na televiziji RAI, ki težavnost tega klanca prav tako postavlja nad tisto nekoliko bolj znanega in slovitega Mortirola.

Najtežje od tretjega do osmega kilometra
Zoncolan, ki je sestavni del Karnijskih Alp in leži nedaleč od slovensko-italijanske meje severno od Vidma, nima tako slavne zgodovine kot, denimo, Stelvio ali Pordoi. "Odkrili" so ga turistični kolesarji, prvič pa se je na Giru predstavil leta 2003. Tedaj se je rožnata karavana nanj povzpela z vzhodne strani, iz vasice Sutrio. Ta klanec ni tako zahteven kot tisti iz vasice Ovaro, ki so ga udeleženci Dirke po Italiji vozili leta 2007 in lani, z njim pa se bodo mučili tudi letos.

Z 10,5 kilometra dolgim vzponom z višinsko razliko 1.210 metrov in 11,5-odstotnim povprečnim naklonom se bo končala 14. etapa Gira 2011. Pravo težavnost Zoncolana "pričara" podatek, da je od tretjega do osmega kilometra povprečni naklon kar 15 odstotkov, na nekaterih odsekih (ki nikakor niso kratki!) pa je naklon tudi več kot 20 odstotkov (največ 22). V tem delu je tudi zelo malo zavojev. Vzpon iz Sutria je tri kilometre daljši, najbolj zahteven pa je v zadnjih treh kilometrih in pol.

Vratolomnega spusta s Crostisa ne bo
Danes bodo kolesarji štartali v Lienzu v Avstriji, pred Zoncolanom pa bi se morali povzpeti še na 1.982 metrov visoki Monte Crostis, vendar so se organizatorji dirke včeraj zvečer odločili, da ga zaradi varnostnih razlogov "črtajo" s sporeda. Še bolj kot vzpon naj bi bil za gledalce atraktiven vratolomen spust s tega prelaza, dolg 16,5 kilometra in s 1.340 metrov višinske razlike (oglejte si zadnji priloženi videoposnetek - videti je precej samomorilsko). Trenutno premočno vodilni kolesar letošnjega Gira Alberto Contador je prejšnji mesec traso etape prevozil za trening in se spusta s Crostisa kar precej ustrašil.

Po nesrečnem dogodku prejšnji ponedeljek, ko se je v tretji etapi med enim izmed spustov smrtno ponesrečil Belgijec Wouter Weylandt, so se kolesarji še posebej zbali za svojo varnost, vendar jih je v nedeljo direktor dirke Angelo Zomegnan na skupni večerji v Catanii pomiril in jim pokazal videoposnetke, s katerimi jih je prepričal, da so organizatorji še dodatno poskrbeli za varnost z zaščitnimi blazinami in mrežami, kot jih poznamo iz alpskega smučanja.
Toda včeraj se je zgodil preobrat, saj je predsednik žirije Gira d'Italia, Belgijec Thierry Diederen, odločil, da je spust s Crostisa kljub temu prenevaren.

Leta 2003 je prvi na Zoncolan pripeljal Gilberto Simoni, eno svojih zadnjih velikih predstav pa je s petim mestom pokazal leto pozneje tragično umrli Marco Pantani. Simoni je slavil tudi leta 2007, lani pa je bil najboljši Ivan Basso.
Podrobna analiza vzpona na Zoncolan z Davidejem Cassanijem in Ivanom Bassom, ki je izšla na DVD-ju v seriji "Le Grandi Salite del Ciclismo" ("Veliki kolesarski vzponi") - v italijanščini

Vzpon na Zoncolan skozi "oči" kamere na motociklu (1. del)

Vzpon na Zoncolan skozi "oči" kamere na motociklu (2. del)

Spust z Monte Crostisa, ki so se mu kolesarji "izognili"