In tu je ne glede na visok položaj na svetovni lestvici Slovenija še vedno daleč za pravimi kolesarskimi velesilami.
Na v torek objavljeni lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) je Slovenija zgolj 51 točk za Francijo in skoraj 1400 točk pred Belgijo, kjer je kolesarstvo šport številka ena. Nogometa ne štejem med športe, saj je to povsem nekaj drugega, nedosegljivega za preostale panoge.
In ko v teh državah, s katerimi se zdaj družimo vsaj na svetovni lestvici, govorijo tudi o drugi kategoriji, ali celo tretji, še vedno govorijo o kolesarstvu, ki jih zanima. Nikoli in nikdar pa se ne zanemarja kolesarskega športa v nižjih starostnih kategorijah.
Ko je Martin Hvastija nazadnje osvojil Pokal narodov z našimi mladci, je hitro opozoril, da ne ve, kako bo šlo naprej. Preprosto, navkljub strokovnemu delu v klubih, kjer so poskrbeli za vse naše profesionalce, ni več pravega materiala. Da se primer Primoža Rogliča, ki je preskočil iz drugega športa, v tem obsegu zgodi le enkrat, se ve. Da se je Tadej Pogačar s svojimi sposobnostmi rodil prav pod Triglavom, pa je velika sreča in naključje. Ob tem se je odločil še za pravi šport, čeprav sprva prav nič ni kazalo na to. Po drugi strani pa morda prav zato, ker je moral biti na vsakem treningu še posebej pozoren na svoje mesto v koloni, danes žanje uspeh za uspehom.
Še nedolgo nazaj smo imeli 13 kolesarjev svetovne serije (resda ne prvega in drugega na lestvici; Primož je še naprej pred Tadejem), zdaj jih je le še sedem. Torej skoraj prepolovljena številka. Še bolj kot to skrbi, da imamo v drugem razredu le enega, v tretjem pa slovenski klubi ne morejo več krojiti vrha, kot so ga predvsem Novomeščani še nedolgo nazaj. Nazadnje je bila Adria Mobil v hrvaški Istri med ekipami celo krepko za Kranjem in Ljubljano. In tu, pri teh ekipah, se gradi naše kolesarstvo.
Iz teh sredin so se Slovenci prebijali v svet, kjer jih ni malo, ki jim slovenska prevlada ne ustreza. Še huje, jih jezi. Poročevalci na največjih dirkah smo bili še nedolgo nazaj neopaženi, s slovenskimi kolesarji smo lahko kramljali, kadar smo želeli. Zdaj je drugače, zdaj na koncu kolone čakamo, da dobimo kak stavek ali dva. In na srečo so slovenski šampioni iz takega testa, da se ob vseh obveznostih ustavijo tudi pri nas.
Prevlada Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja zagotovo še lep čas ne bo končana, ampak že v tem letu bo selektor Andrej Hauptman imel velike težave sestaviti reprezentanco najmanj za evropsko in svetovno prvenstvo. Na olimpijske igre pa gredo na srečo lahko le štirje in tam za zdaj še ne bo težav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje