ezgec že čuti spremembo, ki je nastala po njegovih zadnjih podvigih: "Veliko kolesarjev te med etapo ogovori, predvsem tisti, ki me prej niso. Ponosen sem bil na pogovore s Contadorjem, Froomom, Sanchezom ..."

To, kar je na Dirki po Kataloniji uspelo Luki Mezgecu, ni še nobenemu slovenskemu kolesarju na dirkah serije World Toura. Trojček zmag na etapah s šprintom glavnine je na takšnih elitnih enotedenskih dirkah edinstven tudi v svetovnem merilu. 25-letni Kamničan je zato med najbolj vročimi kolesarji na svetu ta hip. Ni tipičen šprinter, ki bi "umiral" na klancih, ampak je zelo vzdržljiv. Pozna se, da je bil včasih gorski kolesar.

Po najlepšem tednu življenja ga je zdelala viroza, tako da mu bo premor pred Dirko po Romandiji prišel prav, potem pa bodo misli povsem usmerjene k Dirki po Italiji, kjer je lani s tremi tretjimi mesti zelo opozoril nase. Zanimivo bo spremljati, kako se bo znašel med šprintersko elito, posebej zato, ker bo osrednje ime njegove ekipe Giant Shimano Nemec Marcel Kittel.

Za vami je sijajna Dirka po Kataloniji. Najbrž ste vedeli, da ste dobro pripravljeni, ampak - da bi takole serijsko dobivali šprinterske etape, pa najbrž ne ...
Res je, želel sem si etapne zmage, nato pa sem dobil kar tri. Neverjetno. Ta dirka mi je bila prvi manjši cilj v sezoni in vesel sem, da se mi je vse poklopilo. Etape na papirju so bile zelo težke, zato sem toliko bolj vesel, da sem preživel vse te klance pred zaključnimi šprinti.

Zdaj se torej uresničuje tista želja, ki ste jo imeli pred sezono, da se druga mesta spremenijo v zmage.
(smeh) Res je. Nisem si mislil, da se bo ta želja uresničila tako hitro.

Ste bili lani že kaj živčni, ker ste dolgo lovili zmago in jo dočakali šele na Kitajskem?
Niti ne, saj je bila to moja prva sezona med profesionalci in sem bil vesel dejstva, da se sploh lahko borim za zmago.

Šprinterji morate biti samozavestni, in s štirimi zmagami, ki jih že imate v letošnji sezoni, boste zdaj še nevarnejši v šprintih, kajne?
Zmage so pomembne za glavo, ampak vsaka dirka je nov začetek in nobeno mesto se ne podarja.

Zlasti impresivna je bila petkova zmaga v peti etapi katalonske Vuelte. Kje ste po 220 km dobili moč za tako močan šprint, glede na to, da ste se med etapo slabo počutili?
Dan prej smo imeli izredno slabo vreme, kjer sem se očitno prehladil, saj nas je dodobra prezeblo. Med etapo sem imel zamašen nos, ušesa in boleče grlo. Noge se nikakor niso hotele vrteti, kot bi se morale. Na srečo je bila etapa dolga 220 km in sem proti koncu prišel k sebi. Najtežji je bil zadnji klanec v etapi, saj je bil vrh samo 9 km pred ciljem. Ko sem ga premagal v vodilni skupini, sem dobil dodatno motivacijo, saj sem vedel, da imam ponovno zelo dobre možnosti za uspeh. v zadnjih treh kilometrih pa adrenalin naredi svoje in takrat ne čutim nobenih bolečin.

Pri šprintih je treba imeti tudi nekaj sreče, ampak te vaše zmage v Kataloniji niso bile plod sreče, ampak premoči nad tekmeci. Kaj menite?
Vedno je poleg znanja in spretnosti potrebna tudi sreča, zlasti takrat, ko nimaš šprinterskega vlaka. Zelo hitro se namreč zgodi, da ostaneš zaprt oziroma izgubiš pozicijo, ravno preden se šprint začne. Res pa je, da sem prvi dve etapi začel sprintati iz nezavidljivega položaja in vseeno uspel slaviti zmago, kar se zgodi redko.

Se po teh uspehih čuti, da vas tekmeci bolj cenijo?
Čuti se morda v malenkostih. Marsikdo ti odstopi tisti centimeter ceste, ki je na voljo, ko se prebijaš v ospredje. Veliko kolesarjev te med etapo ogovori, predvsem tisti, ki me prej niso. Ponosen sem bil zlasti na pogovore s Contadorjem, Froomom, Sanchezom ...

Se vas morda konkurenca tudi boji?
Boji je močna beseda. Preostale ekipe s šprinterji niso več v takšno pomoč pri lovljenju ubežnikov kot nekoč. In zanimivo je bilo videti hec Thomasa Voecklerja večer pred šesto etapo, ko je prišel med večerjo do naše mize in s kreditno kartico v roki spraševal, koliko hočemo, da pustimo ubežno skupino do cilja naslednji dan.

Mislite, da bo zdaj, ko vsi vedo, kako močni ste v šprintu, težje pridobiti prostor za šprint?
Ko si enkrat v šprintu, ti uspehi lahko samo kvečjemu pomagajo, da ne ostaneš zaprt, saj hoče biti vsak za tvojim kolesom, ker vedo, da imajo s tem dobre možnosti za uspeh. Ste že kdaj videli, da bi bila Cavendish ali Kittel zaprta, ko ostaneta brez vlaka? Bo pa težje priti čez klance, saj se te večina ekip hoče znebiti že pred samim šprintom.

Že veste, kdaj se boste na dirki srečali s Cavendishem?
Ne vem.

Vaš glavni cilj sezone je Dirka po Italiji. S trenutno formo bi skorajda "morali" tam dobiti kakšno etapo, kajne?
Ja, Giro je glavni cilj. Dobiti etapo bo težko, saj bom večinoma delal za Kittla. Mogoče se mi ponudi kakšna priložnost in takrat upam, da jo bom znal izkoristiti.

Torej, taktika bo podrejena vašemu vrstniku Marcelu Kittlu?
Ja. Cilj so etapne zmage s Kittlom.

Pravega šprinterskega vlaka na Dirki po Kataloniji nismo videli. Ga boste lahko na Giru sestavili? Ste ga veliko trenirali?
Na Giru bomo imeli dober vlak, saj imamo nekaj hitrih kolesarjev na štartni listi. Trenirali ga nismo skoraj nič, saj vsak sam dobro ve, kje mu je mesto in kaj mora storiti.

Z ekipo Giant Shimano ste zelo zadovoljni. Pogodbo imate do konca leta 2015. Ali zdaj kdaj razmišljate, v katere največje ekipe bi vas lahko povabili?
Mislim, da je Giant Shimano trenutno največja ekipa, kar se tiče šprinterjev. S tem pride tudi podpora pri razvoju in treningih, zato trenutno ne vidim boljše možnosti.

Pred sezono ste zamenjali kolo. Se to pozna, se je kaj spremenilo?
Da, letos vozimo kolesa Giant, ki pa je tudi generalni sponzor. Sprememba je v tem, da imamo na voljo dva najboljša modela koles, ki se razlikujeta po namembnosti. Eden je za klance, drugi za šprinte. Sam vozim šprinterski model Propel in razlika, ki jo občutim, je predvsem hitrost in togost. Zaradi aerodinamike okvirja se na treningu peljem hitreje.