Nekaj let sta bili obe mlajši kategoriji odmaknjeni na druga prizorišča, od lanskega druženja v boju za mavrično majico pa so znova pod skupnim dežnikom mednarodne kolesarske zveze.

Mnogi ob tem vihajo nosove, češ, kaj imajo smrkavci početi poleg. Za nameček jih je mogoče spremljati tudi prek TV-zaslonov, in to skorajda sočasno kot tiste najboljše. Prav letos bo to še bolj prisotno, saj bo mladinska cestna preizkušnja le nekaj ur pred najboljšimi, ki jim seveda pripada kakšnih šest ur programa v nedeljskem terminu nekje med 11. in 17. uro. Le zakaj to počnejo veljaki pri kolesarski zvezi, ki se vsak trenutek ukvarjajo s kakšno novo težavo, največkrat povezano s stvarmi, ki naj bi bile daleč stran od športnega načina razmišljanja in častnega boja prsi ob prsi?

Vodilne vodi le nekaj: zahteven šport ob vseh nečednostih približati čim več mladim. Tudi na tujem se namreč srečujejo s težavo, ki je pri nas vidna iz dneva v dan: da so športni tereni vse manj zasedeni z mladimi. Za nameček bi večina najraje izbrala nogomet, kjer se obrača tudi največ denarja. Toda ko govorimo o športu, je nogomet morda bolje izpustiti, saj ima že skorajda kultne razsežnosti.

V športu so zelo pomembni tudi idoli, in ko si na isti cesti s tistimi, ki v tvojem športu pomenijo največ, je volje in želje za uspehom dovolj še vsaj za nekaj časa v naslednji sezoni. Pri nas je pravega športnika za pravo disciplino še teže najti. Ob populaciji, ki jo premoremo, je največ tistih, ki niti v mladosti ne 'športajo'. Spet drugi se športu zapišejo v okolju, ki jim ne omogoča razvijanja talenta, ki ga imajo v sebi. Šele nato pa vendarle naletimo na tiste, ki jim je dano vse skupaj združiti. In šele tedaj je treba imeti tudi odlično stroko, da to zmore.

Ob številnih spremembah v kolesarskem športu in obilnim odhodom na tuje so v zadnjem poldrugem desetletju to zmogli. Število uspešnih kolesarjev v najvišjem razredu svetovnih razmer kaže na to. Morda v samem vrhu res ni nikogar. Jani Brajkovič je denimo 48. na svetovni lestvici. Ampak po večini so vsi prepoznavni. Denimo slovenska sedmerica, ki bo v nedeljo na članski dirki nastopila v Valkenburgu, bo naslednje leto v celoti v Pro Touru. Vsi so začeli v domačih okoljih in se zavedajo, kje je njihova kolesarka zibelka, zato so ob velikih tekmovanjih vedno radi poleg.

Na čelu nove generacije, ki prihaja, je vsekakor Matej Mohorič, ki je po osmih letih znova poskrbel za slovensko odličje. Zdaj bo tudi on idol še mlajšim, ki morajo predvsem videti in čutiti, da je mogoče uspeti tudi v našem okoliju. Čeprav sadove nato obiraš na tujem. Vsekakor pa upamo, da so vsi v varnih in predvsem čistih rokah.

Dare Rupar, Športna zgodba, Val 202