Pred dvema letoma je morala simpatična Nika zapustiti rodno Trbovlje, saj tamkajšnji klub ne premore niti mladinske niti članske ekipe, izbrala pa je Merkur Celje, kjer so ji omogočili odlične razmere. Kljub svoji mladosti je ena izmed nosilk igre celjske ekipe, ki jo vodi Željko Ciglar, nekdanji selektor slovenske reprezentance. Na tekmo povprečno vpiše 14,5 točke na tekmo, kar jo uvršča na tretje mesto strelk.

113 točk z dveh finalnih turnirjev
Trenutno je članica kadetske, mladinske in članske reprezentance, s katero ji veliki met in preboj v divizijo A na lanskih kvalifikacijah ni uspel. Je pa zato letos slavila tako v kadetski kot v mladinski selekciji kluba, ki se za naslov prvaka bori tudi v članski kategoriji. Na kadetskem zaključnem turnirju v Ljubljani je na dveh tekmah vpisala 59 točk, na mladinskem v Celju pa 4 manj.

Uspehi se kar vrstijo. Kaj ti pomeni naslov ŠKL-prvakinje?
Zagotovo mi pomeni zelo veliko, glede na to, da že celotno sezono dokazujemo, da smo številka 1 v Sloveniji, zdaj pa smo to le še potrdili. Želim si še več takih naslovov. To je zabava, odličen šov, tako da vsa čast vsem.

Koliko je izčrpanosti po naporni sezoni?
Na tekmah, na katerih se je to dalo, me je trener kar odpočil, s čimer sem zelo zadovoljna. Je pa naporov kar veliko

Mnogi pravijo, da ženska košarka ni atraktivna in da se ne igra všečna košarka. Kako bi ti to demantirala?
S tem se ne strinjam, saj je ženska košarka taka kot moška. Velikokrat je že bilo dokazano, da je tako. Res pa je, da jo ljudje premalo podpirajo.

Stanje v slovenski ženski košarki ni rožnato. Zakaj je tako?
Prva je nevoščljivost, saj je premalo klubov, ki bi se med sabo spodbujali. Je pa čedalje več medijev, ki pokrivajo ta šport, kar si zasluži vse pohvale. A stanje res ni dobro.

Kam lahko seže članska reprezentanca, ki je v diviziji B, obenem pa se spopada s finančnimi težavami?
Pri članicah bo zdaj igrala zelo mlada ekipa, ki se bo težko uvrstila v divizijo A, čeprav se lahko pustimo presenetiti. Mlajše košarkarice pa potujemo v Izrael, kjer sem prepričana, da se nam bo uspelo uvrstiti v divizijo višje.

Sama igraš v treh selekcijah, do kdaj boš nadaljevala tak ritem?
Letos bom igrala za mladinke (U-18), potem pa me čakajo še priprave s članicami, tako da bo to naporno poletje. Jaz pravim, da se vse izplača, vse se enkrat vrne in upam, da se bo tudi meni.

Bi lahko rekli, da si ženski Ricky Rubio?
Upam, da vsi tako mislijo. Jaz le delam in se trudim.

Kakšni so cilji za prihodnost? Evroliga ali WNBA?
Res si želim igrati v Španiji, Italiji ali pa Rusiji in to tam, kjer igrajo Evroligo, to je moj prvi cilj. Če mi uspe, pa bi po nekaj sezonah prestopila tudi v WNBA.

Anže Blažič