49 tekem traja niz ligaške neporaženosti Ilirije in končno se je v Ljubljani znova spisala pozitivna košarkarska zgodba. Pred dobrimi desetimi leti sta se v finalu za naslov borila Olimpija in Slovan, za katerega je igral tudi Dončić, zdaj od zadnjega državnega naslova Olimpije mineva že osem let, Slovan pa je medtem padel celo v tretjo ligo. Prestolnica je zdaj vendarle dobila novega prvoligaša.

Ilirija, klub, kjer je začel košarkarsko pot Goran Dragić, je vmes že tako rekoč povsem ugasnila, a s prihodom Dončića se je začel vzpon. S pomočjo nekdanjih odličnih košarkarjev, Gorana Jagodnika, Stipeta Modrića in Jasmina Hukića, je izpeljal uspešen načrt, dobro zgodbo pa je recimo prepoznal tudi up slovenske košarke Žan Mark Šiško, ki je prišel iz Cibone, da bi se v tej polovici sezone fizično okrepil in pridobil potrebno samozavest.

Uspela vam je ekspresna uvrstitev v prvoligaško druščino, in to brez poraza, kar je lep dosežek. Kako ste videli pot med elito?
Če povem po pravici, kar lahko potrdijo igralci, lani, ko smo začeli v tretji ligi, sem rekel: to so priprave na drugo ligo. Letos, ko smo začeli v drugi, sem rekel, da so to priprave na prvo ligo. Občutki so enkratni, ampak se obenem zavedamo, da nam to prinaša več obveznosti. O tem sicer že razmišljamo, a temu se bomo posvetili nekoliko pozneje, saj je zdaj najprej čas za malce slavja. Vzeli si bomo nekaj prostih dni, saj je bila sezona burna na vseh področjih, od tekmovalnega do organizacijskega dela. Privoščili si bomo nekaj zasluženega počitka s telefonom na "off".

Ko ste pred dvema letoma prevzeli Ilirijo, ste verjeli, da vam lahko uspe doseči takšno raven?
S prihodom Jagodnika in Modrića sem verjel, da se to lahko zelo hitro zgodi. Zdaj govorim le o članski ekipi. Zelo pomembno se mi je zdelo tudi, da najdem pravo osebo, ki bo uredila mladinski pogon. Mesec za mano je prišel še Nejc Višnikar, ki se je lotil, da tako rečem, zelo ubogega mladinskega pogona. Iskreno povedano je on naredil večjo senzacijo z mladinskim pogonom, kot smo jo mi s člani. To je treba priznati. Za gradnjo ekipe smo imeli tako rekoč le en prestopni rok. Nejc je prišel novembra in le pred letošnjo sezono smo imeli čas za sestavo. Z ekipo, ki je bila pred tem da ne rečem zadnja v Sloveniji, ampak med slabšimi, in z nekaj dobesedno odpadki je prišel na zaključni turnir mladinskega prvenstva. To je zame pravi čudež.

Se uspeh članskega moštva odraža tudi v mlajših selekcijah?
Članska ekipa je po mojem mnenju največja reklama za vse, kar se dogaja. To se tudi vidi. V mlajših selekcijah imamo velik naval igralcev. Zdaj je največja težava v infrastrukturi. Število članov se je močno povečalo. Zato je bil tudi cilj, da člani pridejo čim prej v prvo ligo, ker je to najboljša reklama in magnet za mlajše selekcije, ki so temelj vsega. Zdaj se želimo posvečati mladim. Počasi se stabiliziramo. Število otrok do 13. leta se je močno povečalo. Sodelujemo z osnovnošolsko košarkarsko šolo z interesnimi dejavnostmi. Prizadevamo si tudi za izboljšanje selekcij U15 in U17, a to je proces. Ne gre čez noč, vendar se dobro dela. Cilj je bil, da košarkarsko zbudimo Šiško in da bodo te fantje dobili priložnost, kjer se lahko pokažejo in se s tem tudi poistovetijo z Ilirijo. To nam za zdaj res dobro uspeva.

Kako težko je bilo na začetku oziroma kar v obeh sezonah glede na to, da v Ljubljani v zadnjih letih govorimo tako rekoč le o neuspešnih košarkarskih zgodbah?
Pošteno povedano, ne vem, ali bi si še enkrat upal iti v to. Sem optimist in gledam samo pozitivne stvari, o negativnih sploh ne razmišljam, a bilo je zelo težko. Ko se vrnem v obdobje izpred dveh let, šele vidim, kaj nam je uspelo. Ne vem sicer, kaj si ljudje mislijo, a nam je letos uspelo z zelo skromnim proračunom narediti veliko stvar - enim najnižjih v drugi ligi, če ne celo najnižjim.

Ste torej dokaz, da se da z načrtnim delom kljub majhnemu finančnemu vložku spisati uspešno zgodbo?
To je res, a je treba vedeti, da smo igrali drugo in tretjo ligo. V prvi ligi s tako majhnim vložkom nimaš česa delati. Treba je biti realen. Tu je vse na višji ravni. Naš cilj ni, da bomo državni prvaki. Zato potrebuješ veliko financ, sreče in marsikaj se ti mora poklopiti. Je pa res, da je v Ljubljani občinstvo navajeno na evroligaške tekme. Zaradi dogodkov v zadnjih letih je košarka malce padla. Ljudje spoštujejo, če prideta Maccabi in Panathinaikos. Na to je občinstvo navajeno in zato je morda toliko negativizma. Čeprav bi rekel, da se ne dela tako slabo. Glede na to, s kakšnimi težavami se spopada in kakšna negativna energija jo spremlja, se vseeno kar dobro dela v Ljubljani.

Dve sezoni sta vam pomagala Goran Jagodnik in Stipe Modrić, letos se je pridružil še Jasmin Hukić. To so vsi uveljavljeni igralci. Kaj oni pomenijo za vaš klub in kako pomembni so bili v tej zgodbi?
Te trije fantje pomenijo zelo veliko. Pomagajo z igralskimi in mentorskimi izkušnjami. Navsezadnje so to priznani košarkarji. Mislim, da smo jim izkazali veliko spoštovanja. Oni so to tudi znali ceniti in to spoštujejo. Škoda, da več takih starejših in izkušenih igralcev preprosto nima služb v košarkarskih klubih. Mi tu želimo biti drugačni. Nekdanje igralce želimo vklopiti v klub. Igralec, ki ima željo in voljo delati, zagotovo lahko največ prinese mladim košarkarjem.

Je cilj, da ti igralci tudi pozneje ostanejo blizu kluba? Jagodnik končuje kariero in odhaja v Koper, bosta Modrić in Hukić pomagala tudi v prvi ligi?
Jagodnik se je sicer pred mesecem dogovoril s Primorsko, absolutno pa smo šli v ta projekt z mislijo na prihodnost. Nismo gledali za eno ali dve sezoni, ampak smo gledali za pet ali deset korakov naprej. Kot se pogovarjamo, Stipe in Jasmin bosta igrala. Počasi bosta tudi drugače vključena v klub. Še posebej Stipe ima veliko željo po trenerstvu in želi narediti trenersko šolo. To je tisto, kar si želimo. Pripeljali bi radi kakšnega igralca, ki ima izkušnje, da lahko pomaga mlajšim. Da se ta proces nadaljuje, da se ne bo kar naenkrat vse prekinilo.

Bo pa ob pomoči nekaterih teh izkušenih torej poudarek na mladih igralcih?
Seveda. Smo najšibkejši na položaju centra, kar se še posebej pozna, če se primerjamo s prvo ligo. Pogovarjamo se z malce izkušenejšim centrom in enim mlajšim. To je moja želja. Govorim o tujcih. Vzporedno iščemo, ali je kje kakšen dober igralec na trgu. Če govorimo o tujcu, mora biti mlad in zanimiv.

Lahko rečemo, da se usmerjate na pot, na kakršni je bil Slovan pred desetimi ali petnajstimi leti, ko je slovel po dobrem delu z mladimi?
Lahko tako rečemo. Slovan je takrat res dobro delal, dobro je tudi sodeloval z Olimpijo. Bil je dober bazen, imel je odličen skavting in pripeljal tudi nekaj dobrih igralcev iz tujine. Želimo delati na tak način, a dati še več priložnosti igralcem, da se ne bi zgodilo, kot se je recimo Slovanu Vesely ali Olimpiji Bertans, ko nista dobila prave priložnosti in prehitro odšla.

Ko smo vas spremljali v tretji ligi, je bil iz tekme v tekmo opazen velik napredek teh fantov, ki so bili v klubu že pred vašim prihodom. Enako velja za letošnjo sezono. Kar naenkrat so te fantje pripravljeni na prvo ligo. Ste zadovoljni z njihovim delom?
Večina teh fantov je še pred tremi leti igrala četrto ligo. Počasi smo šli. To je zame največji dosežek. Seveda so številni nehali, a fantje, ki so zdržali pritisk, še danes igrajo. Prišli so od neke nižje ravni, če lahko rečem odpisanih košarkarjev, do položaja, ko bodo igrali prvo ligo.

Verjetno je to za vas kot trenerja velika zmaga.
Velika zmaga za vse nas, ki se s tem ukvarjamo. To je tisto, o čemer sva prej govorila. Fantje so ob Jagodniku, Modriću in Hukiću pridobivali samozavest. Zdaj ko je prišel še Šiško, pa še dodatno.

Je prihod nadarjenega Žana Marka Šiška, ki je želel delati z vami, dokaz, da v Iliriji res dobro delate?
S Šiškom sodelujem že nekaj časa, že ko je imel znano težavo z Olimpijo. Poslušam komentarje, kakšen igralec je in podobno, a naj vam povem, kaj mi je pri njem všeč. Je igralec, ki točno ve, kaj hoče. Ni mu bilo težava narediti dva koraka nazaj. Iz Cibone v Ilirijo … Vsak bi rekel, ali si normalen. Prišel je, da se fizično okrepi, dobi minutažo in si povrne samozavest. Mislim, da nam je uspelo. Fizično je postal močnejši. Še vedno mislim, da je evroligaški organizator igre. V Sloveniji takih nimamo veliko. Žalostno, da se tak kaliber že dve ali tri leta ne postavlja v ospredje. Če vzamemo za primer mojega Luko. On je dobil priložnost pri 16 letih v članski ekipi, Šiško pa ne. Prepričan sem, da če bi jo, bi zdaj igral v Evroligi in bi bil lahko tudi nosilec. Dogovorili smo se, čeprav je imel zelo veliko dobrih ponudb v Sloveniji, a se je odločil, da pride k nam. V teh treh ali štirih mesecih mislim, da je zelo zadovoljen in je napredoval.

Bo Ilirija postala stabilen prvoligaš?
To je naša želja. Ne želimo biti muha enodnevnica. Tudi sistem, ki je zdaj bolj zaprt, nam ustreza in mislim, da nam lahko lepo uspe. Se pa zavedamo, da bo težko, a želimo iti korak za korakom. V roku treh ali štirih let pa se lahko marsikaj spremeni.

Dvorana Gib za Ligo Nova KBM ni primerna. Kje boste torej igrali v prihodnji sezoni?
Realno je v Šiški edina primerna dvorana Tivoli. Se nekaj pogovarjamo in mislim, kar zadeva tekme, ne bo težav, bi pa radi tam opravili tudi kakšen trening. A o tem se še dogovarjamo.

Tilen Jamnik