Očitno je bil ta strah pred neuspehom tisti, ki nam že proti BiH-u ni dopustil igrati tako, kot smo pripravljeni in sposobni na tem evropskem prvenstvu. Slovenija je na EP-jih že igrala zelo dobre tekme, tokrat pa sem prvič videl, da so na agresijo odgovorili s še večjo agresijo. Da so na provakacije tudi sami delno odgovarjali s provokacijami. Da so pokazali, da v nobenem elementu, pa naj bo košarkarski ali pa tisti, ki ni najbolj športen, pa krasi tudi velike ekipe, ne zaostajajo za Grki. Očitno tiste besede o skrajno dobrem vzdušju, skrajni pripravljenosti, da za ekipo in za zmago vsak posameznik naredi prav vse, tokrat držijo.

Trener Aleš Pipan je naredil tisto, kar je naredil v slovenskem pokalu, ko je svojo ekipo fenomenalno pripravil, tako fizično kot taktično, in povsem nadigral svojega nasprotnika, takrat trenerja Uniona Olimpije, tokrat pa znamenitega Panagiotisa Yanakisa. Naša igra je imela rep in glavo vseh 40 minut s sicer nekaj napakami, ki so bile plod prehitrih odločitev v silni želji in pa delno zaradi strahu na začetku zadnje četrtine, ko so se naši igralci začeli zavedati, da se res dogaja tisto, kar so si vsi tako želeli. Vse drugo je bilo na vrhunski ravni.

Sani Bečirovič je pokazal, da se je po številnih poškodbah, boleznih in nesrečah povsem vrnil v vrhunsko košarko. Po prvi tekmi je bil še deležen kritik, celo razmišljanj, da ni več sposoben igrati na najvišji ravni, danes pa je bil vodja slovenske ekipe, njen najboljši igralec in strelec in na neki način garancija, da Slovenija tudi brez Udriha in Ožbolta lahko doseže vrhunski izid.

Boštjan Nachbar je ponovil igro s prve tekme, končno pa se je v pravi luči pokazal tudi Rašo Nesterovič. Drugi so opravili vse tisto, kar je Pipan od njih zahteval, predvsem Marko Milič, ki je bil manj opazen, v bistvu pa je bil zelo pomemben člen v tej zmagovalni verigi. Erazem Lorbek je samo potrdil svoj talent in ko bo imel tudi pri sodnikih status, primeren njegovi igri, bo njegov delež se večji.

Rezervo od naših igralcev ima glede na zadnjo tekmo Jaka Lakovič, ki bo moral začeti prevzemati odgovornost tudi v ključnih trenutkih, kajti na prihodnjih tekmah ga drugi igralci ne bodo mogli vedno zamenjati, kot so ga tokrat v zadnji četrtini.

Gledalci so bili še boljši kot v petek. Pokazali so, da slovenski navijači znajo navijati, predvse pa me veseli, da so kljub tokrat zares pristranskem sojenju zdržali in v bili v visokem ritmu ter brez provokacij ali incidentov pravi šesti igralec reprezentance.