... razen če mednje seveda ne štejemo odlične igre in prvega mesta Slovenije v skupini C. Podobno je tudi z Litvo, ki je mogoče igrala še bolje. Zakaj omenjam Litvo? Zaradi tega, ker so Litovci prišli na to prvenstvo močno oslabljeni, brez šestih ključnih igralcev. Litva je v Podgorici pometla s svojimi nasprotniki in potrdila, da je vir odličnih košarkarjev. Če za Srbijo in Črno goro upravičeno trdimo, da je to dežela košarke, lahko podobno tezo uporabimo tudi za Litvo.

Hrvati so se na koncu na neki način izvlekli. Pred prvenstvom so bili prepričani, da bodo prišli zelo visoko. Seveda se to še vedno lahko zgodi, vendar njihove igre kažejo, da pot ne bo lahka. Turki so morda nekoliko razočarali, glede na to, da so mnogi od njih pričakovali veliko. Imajo trenerja Bogdana Tanjevića, kar nekaj znanih imen iz NBA-ja in evropske košarke, ki pa so se med seboj močno sprli. Toda Turkov ne bi kar tako odpisal. Taki dogodki v pravih ekipah ponavadi ne povzročajo razpada, ponavadi celo nasprotno - pride do popolne mobilizacije in ekipe, ki se izvlečejo v zadnjem trenutku, so lahko izredno nevarne. Tako bodo srečanje proti Nemčiji začeli s povsem enakimi možnostmi.

O naši skupini sem govoril že veliko. Naši košarkarji se morajo zdaj predvsem umiriti in se dobro pripraviti na četrtfinale. O naši reprezentanci bi tokrat povedal samo to, da smo imeli tudi nekaj sreče. Naš nasprotnik bo namreč zmagovalec tekme Turčija - Nemčija in po mojem mnenju sta obe ekipi absolutno premagljivi. Osebno bi si bolj želel Nemčijo, ker ima samo enega vrhunskega igralca - Dirka Nowitzkega. En igralec pa take slovenske reprezentance, kot je sedaj, s tako igro kot jo imajo, s takim kolektivnim duhom in z odličnim selektorjem Alešem Pipanom, ne more premagati.

Španci so začeli sijajno. Pri njih je ponavadi tako, potem pa v ključnih trenutkih zatajijo. Pred EP-jem so ostali brez najboljšega igralca Paua Gasola, kar pa je očitno ostale dodatno motiviralo, da so dali svoj trenutni maksimum. Delujejo kot ekipa, pa čeprav so v zadnjem krogu izgubili proti Izraelu.

Prav Izrael je eno od prijetnejših presenečenj EP-ja. Izrabili so položaj, v katerem so se znašli. Morali so igrati dodatne kvalifikacije, ki so jih odlično izkoristili za uigravanje. Ko uspeš na ta način, je to izjemna motivacija za naprej. To so tudi unovčili na prvenstvu in bodo za Grke težek zalogaj.

Rusija je pokazala v nekaterih trenutkih kar zastrašujočo igro. Predvsem so blesteli proti Italiji. To tekmo sem si tudi ogledal. Vodili so tudi s 30 in 40 točkami razlike. Dobil sem občutek, da so izjemni na vseh igralnih mestih. Na zadnji tekmi so sicer izgubili proti Nemcem, vendar pa to srečanje zanje ni bilo več pomembno. Nemci so potem srečno osvojili 2. mesto in, kot rečeno, je moja želja, da bi premagali Turke in bili naš nasprotnik v četrtfinalu.

Srbija in Črna gora je razočarala proti Španiji, tako da so imeli težave celo s svojimi navijači, ki so se obrnili proti njim. Potem so strnili svoje vrste in menim, da bodo v nadaljevanju še kako nevarni. Po mojem pa to le ni reprezentanca take kakovosti, kot so bile nekatere prejšnje. Imajo sicer kopico igralcev, ki igrajo v NBA-ju in velikih evropskih klubih, toda nimajo pravega vodje, igralca, okrog katerega bi se vrtela igra, in ki bi znal združiti vse košarkarje v pravo ekipo. Toda pustimo času čas.