Če tu dodamo še pozno priključitev Popsa Mensaha-Bonsuja, potem o četi Chrisa Fincha res ne moremo govoriti v superlativih. Čeprav so Britanci v Sevilli Slovenijo spravili na kolena, to je bila tudi njihova edina zmaga v pripravljalnem obdobju, pa je bila tista tekma le odraz slabih nekaj dni Zdovčevih varovancev, ki takega poraza na prvenstvu bržkone ne morejo ponoviti.

Proti Sloveniji do dvignjene samozavesti
"To je bila za nas zelo pomembna zmaga, saj smo si z njo vrnili samozavest tako na osebnem kot ekipnem nivoju. Dokazali smo, da lahko tekmujemo na tem nivoju," je dejal Kieron Achara, ki je pred tem branil barve Škotske. Tak primer je tudi odličen center malaške Unicaje Robert Archibald, ki je za škotsko izbrano vrsto nastopal na igrah Commonwealtha leta 2006.

Od Londona do Londona
Ekipa Velike Britanije se je spet združila 1. decembra 2005, ko je začela svoj pohod najprej v divizijo A, dve leti pozneje pa je v kvalifikacijah za Poljsko doma ugnala tudi BiH, Izrael in Češko, ki jo je premagala še v gosteh. Čeprav je za Veliko Britanijo to prvi nastop na EP-ju (Anglija in Škotska se s tem kot samostojni ekipi že lahko pohvalita), pa je otoška reprezentanca že nastopila na olimpijskih igrah leta 1948 (London), kjer je izgubila vseh pet tekem, na katerih je dosegla le 103 točke.

ZDA, Avstralija, Sudan in Gana
Novo (staro) reprezentanco poleg ameriškega trenerja, ki deluje v Belgiji (Dexia Mons), sestavljajo tudi košarkarji britansko-avstralskega rodu (Steven Leven), Pops Mensah-Bonsu, ki je po rodu Ganec, ameriški Britanci Nate Reinking, Flinder Boyd in Ben Gordon ter Sudanec Luol Deng. Zadnjih dveh na tem prvenstvu sicer ne bo, zaradi česar Britancem nihče ne napoveduje večjih možnosti za preboj iz skupine C.