Bratranec reprezentanta Boštjana Nachbarja je o taki avanturi sanjal že štiri leta: "O tem sem razmišljal že leta 2005, ko sem se v Beograd podal z vlakom in pa dve leti kasneje, ko sem v Španijo šel z avtobusom. Nekako se nisem mogel spraviti na to pot, zdaj pa mi je le uspelo." Potemtakem so za EP v Litvi na vrsti rolerji? "Saj zelo rad rolam, a bi vseeno raje šel s kolesom," je dejal Silvo, ki se ukvarja predvsem z gorskim kolesarstvom, cestno pa trenira le zaradi hitrosti in hodi na maratone. "Sem sam svoj kolesarski mojster."

Na Češkem premočen do kože
Pot ni bila lahka, na njej je Korošec spil 50 litrov tekočine, najtežje pa mu je bilo na Češkem: "Kot najtežja trenutka bi izpostavil dva. Prvi je bil dan po Češki, ko je cel dan deževalo, bilo je mrzlo, tudi če sem bil dobro oblečen, pa sem bil premočen do kože. Drugi pa, ko sem na tretji etapi občutil bolečine v kolenu, zaradi česar sem vzel tablete in stisnil zobe."

Prijatelj motivator, navigator in voznik
Do Varšave se ni podal sam, po prvotnem načrtu bi ga morala spremljati dva prijatelja, a je moral eden avanturo odpovedati. "Če bi bila dva, bi bilo manj dolgčas, saj vsi vemo, kako izgleda, če se z avtomobilom štiri dni voziš s povprečno hitrostjo 30 km/h. Kasneje se je zalomilo in z mano je odšel le Andrej Volšak – Kondi, kateremu se javno zahvaljujem. Bil je motivator, navigator in voznik v eni osebi."

Navijači vohajo medaljo
Številka 4 ni simbolična, je le izračun Silvove moči. "Izračunal sem, da bi bilo tri dni premalo, saj še nisem tako dobro fizično pripravljen, štirje dnevi pa so ravno dovolj," je povedal za MMC in napovedal medaljo slovenskih košarkarjev. "Optimizem vre pri vseh slovenskih navijačih. Mislim, da bi letos res morali dobiti medaljo, prav vohamo jo že. Upam na finale, tudi če bi bili drugi, bi bilo super."

Iz Varšave