Starostna omejitev je 18 let, mlajši pa se lahko prijavijo le v skupini in s spremstvom odgovorne polnoletne osebe prek košarkarskih klubov. Prijavijo se lahko tudi tujci, njihovo število pa bo omejeno in izrazito manjše od slovenskih prostovoljcev.

Raznolika področja pomoči
Področje pomoči bo sila raznoliko: tekmovalni del, IT, mediji, akreditacije, infotočke, prevoz, usmerjanje občinstva, atašeji ekip, promocije, VIP, brisanje parketa, podpora organizaciji in navijaške cone. V prvem delu bo v vsakem mestu potrebnih približno 150 prostovoljcev, v drugem in finalnem delu približno 400. Priporočeno je znanje tujih jezikov in čim daljša časovna razpoložljivost v času prvenstva.

Lokalni organizacijski odbor vsem prostovoljcem zagotavlja hrano v času dela, prostovoljsko opremo in potrdilo o sodelovanju.

Milič: To je odgovorno delo
Ambasador prostovoljcev Marko Milič se se dobro spominja sodelovanja s prostovoljci na prejšnjih prvenstvih: "Igral sem na šestih evropskih in enem svetovnem prvenstvu s slovensko reprezentanco in spomnim se, da so bili pika na i vedno ljudje, ki so delali tam. Vedno so bili najmanj obremenjeni in v zelo veliko pomoč, poleg tega pa so znali povedati tudi marsikatero anekdoto. Biti prostovoljec je zelo odgovorno delo, saj s tem pristno predstavljaš svojo državo tujcem. Pomembno je, da vsi vidijo, da se na prostovoljce lahko zanesejo in da imajo smisel za humor."

Križnar: Prostovoljci so duša in srce
Direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar pa je prepričan: "Prostovoljci so duša in srce vsakega prvenstva ali olimpijskih iger, saj brez njih ni dobre organizacije, njihova pomoč pa je vedno zlata vredna. Prve košarkarske prostovoljce smo preizkusili že na 10. obletnici FIBA Europe pri nas, pozneje v večjem številu na evropskem prvenstvu do 20 let in Pokalu Adecco, ki sta minulo poletje potekala v Sloveniji, veliko jih je pomagalo pri prvem žrebu EuroBasketa v zgodovini pod zemljo, svojo pomoč pa mnogi nudijo tudi na ostalih dogodkih pod okriljem KZS-ja – superpokalu, All-Starsu, finalnem turnirju Pokala Spar, itd. Najbolj aktivni se mnogokrat družijo tudi zunaj košarkarskih parketov, kar je dokaz, da lahko prostovoljstvo na velikem dogodku rodi nova prijateljstva, poleg tega pa tudi izkušnje, ki lahko pomagajo kot odskočna deska do zaposlitve. Upamo, da se bo za prostovoljstvo javilo več košarkarskih delavcev iz slovenskih klubov, kot se jih je za pomoč pri organizaciji EP-ja do 20 let."