Vsaj tako razumem sporočilo z datumom 4. junij 2019, ko sta predsednika Petrola Olimpije in Cedevite predstavila nov klub z imenom Cedevita Olimpija.

Seveda bo zgodovina kultnega kluba iz Ljubljane zapisana v anale slovenske, jugoslovanske in evropske zgodovine. Težko bo kdor koli kar tako izbrisal Evropski pokal, šest "jugonaslovov", 17 zmag v slovenskem prvenstvu, 20 pokalnih zmag in osem super slovenskih pokalov. Težko bo izbrisati velika imena posameznikov, ki so nekaj pomenili tako doma kot po svetu, težko bo izbrisati spomine fantastičnih tekem v Hali Tivoli in še marsikaj ne bo šlo kar tako v pozabo.

Seveda ima vsak posameznik svoje mnenje o tem dejanju, o novem klubu. Mnenja so sicer deljena, vendar imam občutek, ko sem pazljivo spremljal izjave nekdanjih slovenskih košarkarskih asov in drugih ljubiteljev košarke, da je več tistih, ki so skeptični do tega, unikatnega "druženja" klubov iz sosednjih držav.

Odprtih je cela vrsta pravnih vprašanj. O tem ne bom razglabljal, kajti za to imam premalo informacij in znanja. Mene kot spremljevalca športnega področja seveda bolj zanimajo druge stvari: kje bo lahko nov klub tekmoval, kako se bo razpletlo z direktorjem kluba, športnim direktorjem, trenerjem in seveda z igralci. Na dan prihajajo informacije o imenovanju nekaterih na najodgovornejše funkcije in seveda se samo od sebe poraja še eno vprašanje; kaj bo s tistimi, ki imajo veljavne pogodbe, tudi večletne, pa jih nov klub ne potrebuje?

Spet ne bom ugibal. Rad bi slišal jasen odgovor na vprašanje, zakaj sploh ustanovitev takega novega kluba. Kar nekaj časa sem iskal odgovore, vendar nisem nikjer zasledil natančne obrazložitve predsednikov, ki sta očitno imela ob pomoči članov upravnih odborov odločilno vlogo pri tem.

No, nekaj neprepričljivih fraz je bilo slišati in prebrati. Iz ljubljanskega kluba recimo, da želijo v Ljubljano vrniti vrhunsko košarko in posledično gledalce. O. K., je to res edina pot? Nehote se spomnim izjav Zmaga Sagadina o dosedanjem strokovnem delu in seveda se spomnim, kako so nekoč vsi najboljši želeli priti v Ljubljano. Vem, čas se je spremenil in zdaj je drugače.

Kar sama po sebi se mi porajajo številna vprašanja. Kar po vrsti:

Kaj je prava resnica uspešnega sanacijskega programa Petrola Olimpije, ki je bila v javnosti večkrat izpostavljena? Po mojih informacijah je sanacija s pomočjo ljubljanskih podjetij potekala uspešno in se je približevala koncu. Nekateri celo trdijo, da ni več dolgov in da je klub na zeleni veji. Prebral sem celo izjavo trenerja Zdovca, da bo po novem več denarja za okrepitve, ki jih klub nujno potrebuje.

Zakaj športno pri Petrolu Olimpiji ne sprejmejo trenutnih tekmovalnih dosežkov oz. ne stopijo korak nazaj, da bi lahko naredili dva, tri ali celo več naprej?

Dejstvo je, da je Petrol Olimpija izgubila vodilno vlogo v slovenski moški vrhunski košarki in da je izpadla iz 1. lige ABA. Tekmovalni neuspehi v zadnjih sezonah bi morali biti opozorilo, da je nekaj narobe, in strokovnjaki bi morali pripraviti dolgoročnejši "športni sanacijski načrt". Res je, pot je daljša, težja, zahtevnejša, vendar precej bolj predvidljiva.

Gre za poslovno kupčijo Petrola in Cedevite?

Tega ne vem in spet ne želim ugibati. Čas bo tudi to pokazal.

Je KK Cedevita res tako nepriljubljena na Hrvaškem, da je morala poiskati "azil" v Sloveniji? Po informacijah zagrebških kolegov in tudi iz izjav predsednika KK-ja Cedevita je mogoče razbrati, da je v hrvaški prestolnici vse podrejeno Ciboni in da KK Cedevita kljub uspehom v zadnjih letih ni bila spoštovana in uslišana.

Mar res nič ne pomeni tradicija posameznega kluba?

KK Olimpija ima 73-letno tradicijo. Je brez konkurence najuspešnejši slovenski košarkarski klub s številnimi uglednimi trenerskimi in igralskimi posamezniki. Cedevita (z vsemi predhodniki) je stara 27 let, pod imenom Cedevita od 2005. Tudi po lovorikah sta kluba neprimerljiva. (Cedevita: petkrat DP, sedemkrat pokal, enkrat ABA super pokal).

In še in še.

Upam, da se motim, vendar imam občutek, da gre za "kupčijo" ali za dogovor, kakor hočete, ki je po mojem prepričanju najmanj čuden, negotov. Če ima Petrol Olimpija še naprej velike težave in Cedevita vidi v ljubljanskem klubu priložnost in možnost promocije, je oblik sodelovanja res veliko. Najpreprostejša: podjetje Cedevita je glavni pokrovitelj, prispeva največ denarja in kot taka ima zagotovljeno ustrezno kadrovsko zasedbo, ki nadzoruje porabo denarja in sodeluje pri oblikovanju organizacije in delovanje kluba. V tem primeru me niti ne moti ime kluba KK Cedevita Olimpija. Naj vas spomnim. KK Olimpija je doslej bila že Brest, Iskra, ZZP, Petrol (od 2017), 10 let Union in 14 let Smelt.

Ne bi rad mešal politike in športa, vendar se ne morem izogniti občutka, da prelahko prodajamo in "razprodajamo" naše ugledne blagovne znamke. Tokrat KK Olimpijo.

Ali pa gre za novost v svetu vrhunskega športa, ki jo preprosto iz številnih razlogov ne razumem? Bo uspela?

Zgodba KK-ja Cedevita Olimpija še zdaleč ni končana. Kako se bo razpletla? Ne vem. Vem pa, da se sezona 2019/20 neusmiljeno približuje.

Tudi tokratno kolumno bom seveda spravil v svoj arhiv, kajti čas bo pokazal, ali sta me občutek in razum tokrat prevarala. Upam, da sta me, in seveda mi ne bo odveč v korist KK-ja Olimpije to tudi priznati.