Eksplozivne, simpatične in entuziastične marjetice vedno znova navdušujejo dolenjske ljubitelje košarke, ki ne spremljajo samo tekme Krke, ampak si med odmori z veselje pogledajo tudi nastop skupine Daisy Girls. Približno 30 deklet od leta 2005 pod vodstvom Sabine Gosence in Nives Mesojedec poskakuje po parketu v dvorani Leona Štuklja in drugod.

Zadnji dve leti dekleta delujejo pod okriljem Športnega društva Sani Novo mesto. Dolenjskemu športu se tako ni bati, da bi ostal brez prikupnih navijačic, saj skupina deluje kar v treh selekcijah. Mini, v kateri so deklice stare od 7 do 10 let, srednja v starostnem razponu od 11 do 14 let in članska zasedba, ki v povprečju šteje 20 let, so pa v skupini dekleta starejša od 15 let.

Hiphop, latinskoameriški plesi, show dance ...
Medtem ko so pri najmlajših plesalkah v ospredju druženje, igra in učenje osnov plesa ter cheerleadinga, pa članska zasedba svoje plesno znanje nadgrajuje tudi z elementi hiphopa, latinskoameriških plesov, aerobike in showdancea. Najpomembneje pa je, da se dekleta zabavajo v zdravem športnem duhu.

Preskakujejo tudi iskrice
V pogovoru z ustanoviteljicama "dejzik" smo izbrskali, da preskoči tudi kakšna iskrica med navijačicami in košarkarji. 23-letna Nives letos pričakuje otroka z igralcem, ki je lani igral za Krko. Če je bil to razlog njegovega odhoda iz Novega mesta, nismo izvedeli, so pa s tem "dogodkom" Daisy Girls postale še bolj podobne Zmajčicam, ki spodbujajo igralce Uniona Olimpije - ustanoviteljica Irena je poročena z Jasminom Hukićem in imata otroka. Novomeščanke se sicer z ljubljanskimi kolegicami nočejo primerjati, jih pa zaradi izjemne energije in tradicije zelo cenijo.

Kako se je začelo?
Sabina: Pred leti, ko je Krka še igrala v Evroligi, sva plesali v aerobični šov skupini Jump, nato je skupina razpadla, ker se je začel zaton novomeške košarke. Začutili sva željo, da ustanoviva svojo skupino in zapleševa s puncami.

Še vedno plešeta?
Nives: Sabina še vedno, jaz pa ne več zaradi osebnih razlogov.

Kdaj je bila ustanovljena skupina Daisy Girls?
Sabina: Zdaj teče že četrta sezona. Na začetku sva imeli krožek na eni ozmed osnovnih šol v Novem mestu, nato sva ustanovili društvo in pod okriljem društva zdaj delujemo tretje leto.

Kakšna je starost punc?
Sabina: Imamo tri selekcije, od sedem do deset, od 11 do 14 in nad 15 let, to je članska zasedba, ki ima prednost pri nastopih na tekmah košarke in rokometa in na zabavnih prireditvah.

Kolikokrat na teden imate vaje?
Nives: Treningi za srednjo in mlajšo zasedbo so dvakrat tedensko, za starejšo zasedbo pa trikrat ali večkrat tedensko.

Imate kakšne vzornice?
Nives: Ne primerjamo se z nobeno skupino, ne moremo se primerjati z navijačicami, ker nimamo elementov cheerleadinga. Imamo vsakega stila po malo: malo latina, hiphopa, navijaštva ... Smo edinstvene in se nočemo primerjati z drugimi.

Po čem se ločite od Zmajčic?
Sabina: Lahko so nam na neki način vzor, predvsem zato, ker imajo neverjetno energijo in so na sceni že deset let. Tudi mi si želimo ohraniti takšno tradicijo.

Si je katera že ogledala tekmo Lige NBA in tamkajšnji šov cheerleaderk?
Nives: Ne, v živo še ne, le po televiziji in DVD-ju smo videle nastope. Seveda bi si vsaka želela v ZDA. Sanina: Imamo pa vsako leto cheerleading camp v Piranu in tja pridejo inštruktorji iz ZDA.

Se spomnite časov, ko je bila Krka državni prvak in je v novomeškem dresu igral Matjaž Smodiš?
Sabina: Jaz sem imela svojo prvo tekmo, takrat pod imenom aerobična šov skupina Jump, ravno takrat, ko je Krka postala državni prvak z Matjažem Smodišem, to je bilo še v dvorani Marof.

Se je kdaj zgodila puncam kakšna večja nerodnost, morda poškodba?
Sabina: Poškodba na srečo ne, se pa zgodijo kiksi - punce pozabijo obleči enake nogavice ali ne izberejo prave barve. Pa kakšno majico pozabijo ali kapo ...
Nives: In standardne napake, da se kdo zmoti pri koreografiji ali pa povsem "zamrzne".

Se je že kakšna punca že zaljubila v košarkarja?
Nives: Prav pri meni se je zgodilo, zato zaradi nosečnosti ne plešem več. Še ena od "dejzik" ima tudi fanta košarkaša.
Sabina: Sicer pa se poskušamo držati, da na tekme pridemo, odplešemo, ne pa da gledamo, kje kdo sedi in kako je kdo od košarkarjev oblečen.

D. Š. T./T. O.