Štirikratni prvak Lige NBA – tri prstane je osvojil z Biki – je v radijskem intervjuju za ESPN najprej povedal, da trditev Jordana, da je on delil informacije za knjigo Sama Smitha The Jordan Rules (Jordanova pravila, op. a.), ne drži: "Laži, laži, laži … Če MJ do mene goji zamere, dajva to rešit kot moška. Pogovoriva se o tem, lahko pa rešiva tudi na drug način. Laže, da sem bil jaz vir za to knjigo. S Samom sva vedno bila in še vedno sva dobra prijatelja, toda garderoba je zame sveta. Nikoli ne bi razkril ničesar takega. Dejstvo je, da je Smith preiskovalni novinar. Imel je dva vira, ne vem pa, zakaj je MJ izpostavil mene? To je zamera. Mislim, da je to v tem tako imenovanem dokumentarcu dokazal. Če boste kar koli rekli o njem, vas bo odrezal in skušal uničiti vašo podobo."

Grant je dejal, da so se zaradi izrečenih kritičnih komentarjev z leti poslabšali tudi odnosi s tistimi, s katerimi je bil Jordan najbližje: "S Charlesom Barkleyjem sta bila prijatelja več kot 20 let. Odkar je dejal nekaj o Michaelovem upravljanju Charlotte Hornetsov, ne govorita več. Kar želim povedati, je, da je mene označil za ovaduha, on pa po 35 letih v dokumentarcu govori o svoji prvi sezoni, ko je prišel v soigralčevo sobo in videl kokain, marihuano in dekleta. Zakaj hudiča je treba govoriti o tem? Kaj ima to opraviti s čimer koli? Če moramo koga označiti za ovaduha, je to on."

Kot še nekateri soigralci tudi Grant ni zadovoljen, kako so v dokumentarnem filmu prikazani nekateri igralci in določene situacije: "Je zabaven, a tisti, ki smo bili poleg kot soigralci, vemo, da je 90 odstotkov prikazanega, kar zadeva resničnost, popolno "sranje". Veliko stvari, ki jih je Jordan izrekel soigralcem, pa so mu ti z enako mero odgovorili, je bilo izrezanih iz dokumentarca, če ga lahko tako imenujemo."

Nekdanji košarkar, ki je igral še za Orlando, Seattle in Lakerse, s katerimi je tudi postal prvak, je dodal, da je Jordan z vedenjem do soigralcev večkrat prestopil mejo. Znašal se je tudi nad njim, a mu, kot je zatrdil, v nasprotju z Willom Perduejem, Stevom Kerrom in Scottom Burrellom, ki jih je naštel kot primere, ni ostal dolžan: "Videti vodjo, da se tako znaša nad soigralci ... Razumem, da je treba na treningih pritiskati nanje in jih gnati naprej, toda udarci in zmerjanje, to pa ne gre."

Grant je ob tem potrdil zgodbo, da je Jordan na letalu stevardesi rekel, naj krilnemu centru ne postreže hrane, ker je tako slabo igral, hkrati pa znova poudaril, da se je na vsake takšne besede prvega zvezdnika moštva odzval: "Rekel je, da sem "igral za en drek". Takoj sem mu zabrusil nazaj, takšnih besed zdaj ne bom ponavljal. Rekel sem mu, da če hoče, naj pride in mi vzame. Seveda se ni premaknil. Vedno je le lajal."

Obenem je bil Grant zelo kritičen tudi do načina, na kakršnega je bil v Zadnjem plesu prikazan Scottie Pippen. Tako kot številni drugi soigralci na čelu s Tonijem Kukočem in Dennisom Rodmanom je tudi Horace o Pippnu vedno govoril z izbranimi besedami, v tem dokumentarnem filmu pa je po njegovem mnenju prikazan v slabi oz. neprimerni luči, napačno se izpostavljajo določeni negativni dogodki in se Scottieju, ki od začetka predvajanja filma v javnosti še ni spregovoril, nasploh pripisuje premalo zaslug za vse uspehe Chicaga: "Jordan ga je v povezavi z migreno in tistimi 1,8 sekunde označil za sebičnega. Tega v življenju še nisem videl … Na šesti tekmi finala 1998 je Pip komaj hodil, padel je na hrbet … Naredil je vse, da bi čim bolje pomagal ekipi. Glede tistih 1,8 sekunde pa sploh ne vem, zakaj so notri. Jordana sploh ni bilo v ekipi. Scottie ve, da ni ravnal prav, kot ekipa pa smo takrat vse uredili in je končano. Zakaj bi sploh govorili o tem?"

Grant je še dodal, da sta z Jordanom zadnjič govorila pred približno tremi leti, ko sta se prek sporočil pogovarjala o golfu. Če bi se znova srečala, bi bila po njegovem mnenju drug do drugega spoštljiva, a se ne obremenjuje s tem, če je njun odnos zdaj uničen. "Za eno od mojih dobrodelnih organizacij je poslal podpisane športne copate. Ne razumem, če bi gojil zamero do mene, bi me lahko poklical in razčistil." In zakaj je Grant Zadnji ples označil za tako imenovani dokumentarec? Ker je imel Jordan nadzor in zadnjo besedo pri tem, kaj bo vključeno v film, ker je bilo izrezanih cel kup stvari, vse kritike ter gre le za prikaz Jordanove pripovedi in njegovega mišljenja, je prepričan.