Če tradicija kaj velja, potem bi se moral Smodiš s CSKA-jem že petič zapored prebiti v veliki finale. Prav na vsakem turnirju Final four je namreč 29-letni krilni center igral v finalu, trikrat pa je bil evropski prvak, leta 2001 s Kinderjem, leta 2006 in 2008 s CSKA-jem. Toda tokrat bo polfinalna ovira zelo visoka: Barcelona, ki velja za prvega favorita turnirja Final four v Parizu. Tik pred odhodom iz Moskve smo se s Smodišem pogovarjali o njegovi pripravljenosti, pričakovanjih pred koncem Evrolige in o tem, ali bo Sloveniji pomagal na letošnjem svetovnem košarkarskem prvenstvu v Turčiji.

Še čutite posledice poškodbe hrbta?
Ne, kar se tiče poškodbe in operacije, je vse preteklost. Največja težava je forma in sam tekmovalni ritem. Potrebujem čim več treningov, tekem, potrebujem čas. Zadnje čase sicer kar precej igram in sem zadovoljen s počutjem. Fizično sem na 90 odstotkih, psihološko pa so še težave. Bojim se stikov, bojim se igrati na maksimum. Igram nekako z ročno zavoro. Pomislim, preden naredim. Ni avtomatizma.

Kakšno vlogo menite, da boste imeli v Parizu?
Z vsako minuto bom zadovoljen. Zame je velika zmaga že to, da sem se vrnil. Osebno sem s tem, ko sem spet na parketu, osvojil Evroligo in svetovno prvenstvo.

Že v polfinalu vas čaka Barcelona, ki je to sezono v Evroligi pokazala največ. Kakšne so možnosti CSKA-ja?
Imamo najtežjega nasprotnika in Barcelona je absoluten favorit za zmago. Zavedamo se, da bo težko, imamo pa nekaj možnosti, če bo vse potekalo tako, kot načrtujemo. To je ena tekma in vse se lahko zgodi, so pa tekmeci realno močnejši, kakovostnejši, imajo daljšo klop.

Za slovenske ljubitelje košarke bo ta polfinale posebej zanimiv, ker boste vi na eni strani, Erazem Lorbek in Jaka Lakovič pa na drugi. Ima tudi za vas tekma zaradi tega še posebno težo?
Zavedam se, da sta Jaka in Erazem tam, lepo ju bo videti in govoriti z njima, toda ko si na igrišču, igraš proti dresu, ne proti igralcu. Osebni občutki gredo v koš za smeti. V končni fazi: nasprotnik je nasprotnik.

Vas je presenetilo, ker je Erazem Lorbek odpovedal nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu?
Iskreno povedano, me je, po drugi strani pa - če realno pogledamo, je bilo to pričakovati. Že lep čas ni imel počitka! Verjamem, da je sezona dvakrat bolj naporna kot lani. Španska liga je nekaj drugega kot ruska in ni mu lahko. Treba ga je razumeti, zasluži si počitek.

Zdaj vas bo reprezentanca še toliko bolj potrebovala. Kakšne so možnosti, da zaigrate v Turčiji?
Zame je reprezentanca še predaleč. Ne vem, kako se bom počutil po sezoni. Takrat bom sprejel končno odločitev. Ko bo v ruskem prvenstvu končnica, bodo to resne obremenitve. Videl bom, kako se bo telo odzvalo, ko bodo tekme vsak drugi dan. Šele takrat bom videl, koliko sem zmožen pomagati na svetovnem prvenstvu. Če bodo težave, me zagotovo ne bo. Želim si sodelovati, je pa prezgodaj, da bi zdaj več govoril o tem.

Kdo bi lahko zapolnil položaj na štirici, če vaju z Erazmom ne bo na svetovnem prvenstvu?
Selektorju Memiju Bečiroviču ne bo lahko najti zamenjave za Erazma, če mene ne bo, bodo težave še toliko večje. Treba je dati priložnost mladim. Morda Gašper Vidmar, tudi Miha Zupan bi zagotovo moral biti zraven, pa Hasan Rizvič. Uroš Slokar bi lahko dobil več priložnosti.

Se veselite, da bo Final four v Parizu?
Poti se gotovo ne veselim. Tri ure avtobusa v Moskvi, štiri ure letala, to je naporno. V Parizu sem bil dvakrat ali trikrat na letališču, enkrat pa mislim, da tudi v mestu. Ne spomnim se več najbolje, kje točno v Franciji smo takrat igrali. Seveda, veselim se, da si bom ogledal mesto.