Konjičana, ki bo decembra dopolnil 42 let, prva velika preizkušnja čaka septembra, ko bo Slovenija igrala na evropskem prvenstvu na Poljskem. Slovensko reprezentanco so do zdaj vodili Janez Drvarič, Zmago Sagadin (dvakrat), Andrej Urlep, Boris Zrinski, Slobodan Subotić in Pipan.

Zdovčeva trenerska kariera
Zdovc se je v trenerski vode podal takoj po končani igralski karieri. Leta 2003 je bil kratek čas pomočnik trenerja Petra Skansija pri novomeški Krki, nato pa je prevzel Split, s katerim je leta 2004 v Zadru presenetljivo osvojil hrvaški pokal. Junija istega leta je postal trener Geoplin Slovana, ki ga je vodil šest mesecev. Konec leta 2005 je sedel na klop grškega Iraklisa in ga zaradi kaotičnih razmer (pomanjkanje denarja) zapustil po zaključku sezone. Zaradi rojstva sina je nato zavrnil ponudbo Panioniosa.

Športni direktor Olimpije za en evro
Zdovc nikoli ni skrival želje po vodenju Uniona Olimpije. V klub je prišel leta 2006, a ne na mesto trenerja, pač pa športnega dirketorja. Zaradi finančnih težav Ljubljančanov je bila njegova plača simbolična - en evro na mesec. V turbulentnih časih ljubljanskega kluba, ki je bil vseskozi na robu bankrota, je bil pet mesecev pozneje odstavljen. "Ves čas so me vlekli za nos," je v takratnem pogovoru za MMC povedal Zdovc.

Nazadnje vodil Bosno; selitev v London
Julija 2007 je prevzel sarajevsko Bosno, s katero je osvojil naslov državnega prvaka. To je bil tudi zadnji klub, ki ga je treniral. Zdovc se je nato z družino začasno preselil v London in na študiju podpiral svojo hčerko Aljano.

Na vrhu sveta in Evrope, olimpijski podprvak
Precej bolj bogata je njegova igralska kariera. Zdovc je bil leta 1990 svetovni prvak z jugoslovansko reprezentanco. Ob asih, kot so bili Toni Kukoč, Vlade Divac in Dino Radja, je začenjal v prvi peterki v branilskem paru z nepozabnim Draženom Petrovićem. V letih 1989 in 1991 se je povzpel na evropski reprezentančni vrh. Zdovc je tudi nosilec srebrne olimpijske medalje iz Seula 1988.

Za Alibegovičem drugi strelec Slovenije
Po osamosvojitvi je postal kapetan slovenske izbrane vrste, za katero je na 57 tekmah dosegel 755 točk in je na večni lestvici strelcev še vedno na drugem mestu. Pred njim je le Teoman Alibegovič (990).

Evropski prvak tudi v klubskem dresu
Zavidljiva je bila tudi njegova klubska kariera, kjer je vrhunec dosegel leta 1993 z naslovom evropskega prvaka v dresu Limogesa. Kariero je začel v Cometu iz Slovenkih Konjic, nato pa med drugim igral v Olimpiji, Virtusu, Limogesu, Iraklisu, Parizu, Panioniosu in Splitu.

Prva naloga: Prepričati vse nosilce igre
Zdovca zdaj čaka zahtevna naloga, saj ima javnost velike apetite. Njegova prva naloga bo prepričati nosilce igre, da se odzoveju povabilu v reprezentanco. Prav s tem namenom se bosta generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Iztok Rems in vodja reprezentance Matej Avanzo odpravila na pogovore z igralci. “To pomeni, da bova šla na pot tako v ZDA k vsem štirim Slovencem, ki igrajo v ligi NBA, kakor tudi h glavnim igralcem, ki si kruh služijo na stari celini,” je povedal Avanzo. V reprezentanci bo deloval tudi Marijan Kraljevič, ki bo opravljal vlogo direktorja.

Anketa Zdovcu ni bila naklonjena
Pred tremi tedni smo bralce MMC-ja v anketi spraševali, kdo bi bil najbolj primeren kandidat za selektorsko mesto. Največ glasov je zbral Neven Spahija (27%), sledili pa so mu Tomo Mahorič (15), Aleksandar Džikić (14), Memi Bečirovič (9), Sašo Filipovski (7) in Jure Zdovc (7). Manj glasov je zbral le Dušan Hauptman (5). Za nobenega, opcijo "koga drugega", se je odločilo 16 odstotkov od več kot 5.000 anketirancev.

R. K.