Računajoč na to, da bo, če bo vse po načrtih, prihodnjo sezono Olimpija igrala v novi in večji dvorani v Stožicah, niti ni razloga za kakšno razočaranje ob zapuščanju začasnega domovanja: na boljše se človek hitro navadi.

Pred 40 let svetovno prvenstvo
Pa vendarle je bilo v tej veliki dvorani odigrane veliko vrhunske košarke: najelitnejša zagotovo s svetovnim prvenstvom leta 1970 in z naslovom prvaka Jugoslavije, ko so veliko dvorano še razširili proti mali, pa veliko derbijev jugoslovanske lige (na svojem in sposojenem parketu) in zadnjih pet sezon v Evroligi.

Le Ožbolt je odigral več kot deset tekem
V tej dvorani je bilo veliko košarkarskega veselja, tu so pred leti padali tudi evropski velikani Olympiacos, CSKA, Maccabi. A zdajšnji košarkarski rod sinoči ni potočil solzice ob odhodu iz velike tivolske dvorane: saj je v njej le Sašo Ožbolt odigral več kot deset tekem, drugi pa se niso niti utegnili spoprijateljiti z njo.

V veliki dvorani skoraj kot v gosteh
Olimpijini košarakarji vse dneve preživijo v manjši tivolski dvorani, v kateri trenirajo, to je pravzaprav tisti pravi, tivolski hram slovenske košarke, in v ledeni dvorani se počutijo skoraj na gostujočem parketu, nevajeni obročev, gledalci so oddaljeni od igrišča in tudi ti ne doživljajo tekme tako intenzivno, kot so jo v mali dvorani.

V mali dvorani napredovanje osemkrat zapored
Konec koncev pa se zadnjih pet let, odkar Olimpija igra v veliki dvorani, ni niti enkrat prebila med najboljših 16 v Evropi, predtem pa se je v mali dvorani kar osemkrat zapored. Tudi porazov in razočaranj se je na parketu na tivolskem ledu veliko nabralo.

Niso zamenjali trenerja, ampak dvorano
V zadnjih petih letih neuvrščanja v drugi del Evrolige so se ob razočaranjih v Tivoliju menjavali trenerji: v petih letih kar osem strategov - pa rezultata ni bilo. Zdaj, po najslabši sezoni - z le eno zmago, pa so – rečeno na pol za šalo, na pol zares – v košarkarski Olimpiji spremenili recept: raje kot trenerja so zamenjali dvorano – morda bo to prineslo uspeh.