Nachbar, dolga leta nosilec igre slovenske košarkarske reprezentance (po domačem evropskem prvenstvu 2013 se je poslovil), je edini slovenski igralec med osmerico najboljših evropskih ekip. V Barceloni to sezono v Evroligi v povprečju igra dobrih 13 minut in dosega po pet točk na tekmo. S svojo vlogo je povsem zadovoljen in želi si, da bi v Barceloni ostal še eno sezono. Seveda bo vse odvisno od tega, kako uspešna bo Barcelona v prihodnjem mesecu oziroma dveh.

V zadnjem krogu španskega prvenstva je Real z 91:78 premagal Barcelono. Kaj je bilo odločilno?
Imeli smo nekaj slabih minut v zadnji četrtini, kar je Real izkoristil in nam vrnil za poraz prejšnji teden v Evroligi. Na teh derbijih se zmage na koncu kar porazdelijo med obe strani. Ampak pomembno je, da je naša igra dobra. Forma se pred odločilnimi tekmami sezone dviguje, v Evroligi smo zmagali na osmih tekmah zapored.

V Evroligi ste to sezono izgubili le štiri tekme, medtem ko imate v španskem prvenstvu devet porazov. Zakaj slabše predstave (zlasti v gosteh) v domačem prvenstvu?
Vse španske ekipe, ki so to sezono igrale v Evroligi, so precej nekonstantne, morda je le Real našel dobro ravnovesje. Malaga, ki je vodilna v španskem prvenstvu, je bila v Evroligi precej neprepričljiva, mi smo imeli nekaj spodrsljajev v prvenstvu, še več težav sta imela oziroma imata Laboral in Valencia. Špansko prvenstvo je kakovostno, težko, veliko je izenačenih ekip. V petek igraš Evroligo, v nedeljo dopoldne špansko ligo, ko te pričaka svež in motiviran nasprotnik.

Trenutno je Real drugi, Barcelona tretja. To bi pomenilo, da se z velikim tekmecem srečate že v polfinalu. Neprijetno, kajne?
Ne, tega se ne bojim, bi bilo pa seveda dobrodošlo, če bi si zagotovili prednost domačega terena. Letos to očitno ne bo mogoče, vendar je bilo lani isto. Po rednem delu smo bili tretji, na koncu pa smo bili državni prvaki.

Ste zadovoljni s svojimi igrami v tej sezoni?
V redu je, na parket prihajam s klopi in igram okoli 15 minut. Večkrat sem že rekel, da je najpomembneje, da ekipa zmaguje. V tem primeru čutim, da je delo dobro opravljeno, pa čeprav igram samo deset minut.

Zdaj vas čaka četrtfinale Evrolige z Olympiacosom. Tekmec je težak, olajševalna okoliščina pa je, da kapetan Vasilis Spanoulis po poškodbi še ni povsem zdrav in vprašanje je, ali bo na prvi tekmi v sredo sploh igral.
Tudi če bo igral, ni za nas neko presenečenje, ki ga ne bi poznali. Na tej stopnji tekmovanja lahkega tekmeca ni. Pričakujem trdo serijo, zelo pomembno bo, da bomo dobili prvo tekmo in unovčili prednost domačega terena.

Bo gostovanje v Pireju kaj posebnega glede na to, kako vročekrvni so grški navijači?
Takšnih igrišč je precej. Tudi Maccabi, Crvena zvezda in turške ekipe imajo vročekrvne navijače, ki znajo izvajati hud pritisk. Gotovo bo tudi kaj priletelo s tribun. Tudi to je čar košarke, saj nihče noče igrati pred prazno dvorano.

Dajete Realu največ možnosti za naslov v Evroligi glede na to, da gosti finalni turnir?
Niti ne. Res je, da Real igra dobro, vendar ima domači teren zaradi vseh velikih pričakovanj lahko tudi protiučinek.

Se pa gotovo strinjate, da bi bilo za vašo kariero nekaj posebnega, če bi jo kronali z naslovom evropskega prvaka, in to po zmagi nad Realom ...
To bi pa res bilo sladko! Se strinjam ... idealen scenarij, zmaga, ki bi mi ogromno pomenila, češnja na vrhu torte, ampak ... do tega še veliko manjka.

Ste tisti poraz v polfinalu lanskega turnirja Final four v Milanu, ko vas je Real razbil kar s 100:62, hitro pozabili?
Sem, ker smo Realu vrnili v finalu državnega prvenstva. Sicer pa imamo tudi za letošnjo sezono isti cilj: osvojiti Evropo. Smo ena izmed petih ali šestih ekip, ki to lahko pričakuje. Nismo ne favoriti ne avtsajderji, vsekakor pa ena izmed ekip, ki lahko dvigne pokal.

Vam format tekmovanja v Evroligi ustreza? Torej v četrtfinalu serija na tri zmage, potem pa turnir Final four, ki ne odpušča napak.
Raje bi imel do konca sistem na tri zmage, torej tudi v polfinalu in finalu. Tako realno dobiš najboljšo ekipo. Final four je preveč odvisen od dnevne forme, morda od ene same žoge ali sodniške odločitve. Toliko denarja vloži ekipa, potem se pa v enem koncu tedna odloči tvoja usoda. Na najvišji ravni tega ne bi smelo biti. Žal mi je, da sistem ni takšen kot v NBA-ju. Tudi gledalci so navsezadnje prikrajšani.

Kako komentirate, da ste edini slovenski košarkar v četrtfinalu Evrolige? Je to dokaz, da slovenska košarka nazaduje?
Žal bom res edini Slovenec in mi bo kar manjkala slovenska družba. Rad bi spremljal preostale slovenske fante ali igral proti njim. Moja generacija je bila močna, igralci so bili pri evropskih velikanih in morda je takrat slovenska javnost vse to vzela kot samoumevno. Kaj je realnost, bo pokazal čas - ali gre torej le za začasno "luknjo" ali pa bo ostalo pri tem, da Slovenci ne bomo imeli petih ali šestih igralcev v močnih klubih. Vsekakor naj bo to motivacija za vse, da vzamejo žogo v roke in trenirajo. Žalostno, da je v osmih najboljših evropskih ekipah le en Slovenec, pa še ta ima 34 let (smeh).

Se že spogledujete s koncem kariere? Boste ostali v Barceloni?
Eno leto bi tu še igral. Odvisno bo od rezultatov. Če bo sezona uspešna, bo ekipa obdržala jedro, sicer ne.

Kako realna je po vašem mnenju možnost, da na evropskem prvenstvu Slovenija igra z obema NBA-branilcema, torej Goranom Dragićem in Benom Udrihom?
Težko rečem, seveda pa si želim, da igrata oba. Beno je super fant, želim si, da bi sprejel Zdovčevo povabilo, ne vem pa, kako on razmišlja. Brez Bena in Gorana je Slovenija druga reprezentanca, ki ne more poseči tako visoko kot sicer. To bi bila neverjetno močna branilska kombinacija, ki bi ogromno pomenila za reprezentanco.

Koliko imate v Barceloni prostega časa? Greste na kakšne koncerte, športne prireditve ...?
Žal ni časa, tempo je zelo hud. Še tisto malo časa, ki mi ga pustijo žena in hčerki, žrtvujem za svoj podcast. Poskušal bom iti vsaj na dirko formule ena (10. maja) oziroma vsaj na kvalifikacije.