V 17. minuti prvega polčasa je večini med 12.500 gledalci zastal dih. Ne prvič in ne zadnjič ob akciji Luke Dončiča. Obiskovalci so se začudili izjemnemu skoku 18-letnika – tako visoko je skočil, ko je ujel žogo po zgrešeni trojki Sergia Llulla, da je košu skoraj "dal čelno", Dončič pa je potem stekel okrog, do vrha raketa, stopil za črto, zadel trojko in spravil gledalce v ekstazo. Čeprav je bil to edini met, ki ga je Dončič zadel iz igre – pa je bil njegov prispevek k zmagi spet izjemen. S klopi je vstopil šele v 12. minuti, ko je Barcelona vodila za pet točk, po zadnji akciji prvega polčasa, po protinapadu, ki bi ga lahko Dončič sam končal, pa ga je raje kronal s fantastično podajo za Llullovo trojko ob zvoku sirene – pa se je na semaforju zasvetilo 47:36. Razlika 16 točk v manj kot eni četrtini. Nič čudnega, da so Madridčani zaljubljeni vanj.

Ljubezen do košarke premagala sovraštvo do tujca
Med odmorom prvega in drugega polčasa košarkarskega el clasica sem se odpravil med domače navijače, da bi preveril, kaj menijo o Luki Dončiču. Ne preseneča, da so ga zasuli s pohvalami: nosilec igre, najboljši mladi igralec svoje generacije, bodoči prvi izbor na naboru lige NBA, talent, kot ga še nismo videli. Še preden sem se lahko enemu od njih predstavil in mu zastavil vprašanje, je slišal, da se pogovarjam po angleško. Iz žepa je potegnil špansko zastavo, jo pomahal pred mojim nosom in mi zabičal: 'Solo español!', torej, tu govorimo le špansko. Odgovoril sem mu, da on lahko, če želi, a tudi, da prihajam iz Slovenije, iz iste države kot Luka Dončič. Takoj se je omehčal. Ljubezen do košarke, do njegovega ljubljenca, je premagala sovraštvo do tujca, ko sem mu postavil vprašanje, mi je odgovoril v zgledni angleščini.

Vedno ima "v žepu" potezo več
Luka Dončič ne podira meja le na tribunah, ampak tudi in predvsem na igrišču. Postal je zgled za mlade, dokaz, da so sanje uresničljive, da lahko tudi iz majhne Slovenije zraste velik košarkar. V Madridu se je izpilil v enega stebrov igre najuspešnejšega kluba v Evropi, temelje pa je postavil v Sloveniji, v šolah, dvoranah in tudi na ljubljanskih asfaltnih igriščih. Kot bi bil izurjen ulični košarkar, ima vedno na voljo potezo več, dodatno možnost, ki je tekmeci niso predvideli. Tudi to ga loči od drugih, tisto neotipljivo, "šmek", ki njegove košarke ne naredi le učinkovito, ampak tudi zelo gledljivo. Pa da ne boste mislili, da je vse v genih.

Prvi na igrišču, zadnji v garderobi
Naravni talent je pomemben, a Dončič pravi, da to šteje le 15 odstotkov, levji delež k razvoju njegove košarke so pripomogli treningi, garanje, nepopustljivost. Da mu trdo delo ni tuje, vidi že nezahteven opazovalec. Pred tekmo je bil eden prvih na igrišču in vadil mete: proste, izza črte, še meter dlje, s krilnih položajev, pod košem. V garderobo je odšel med zadnjimi, na parketu je bil najdlje med vsemi. Med tekmo, sredi zadnje četrtine, se je videlo, da stremi k popolnosti. Zgrešil je zicer, tistega, po katerem je Felipe Reyes dosegel rekorden 4293. skok v španskem prvenstvu. Takrat so ustavili igro, Reyesu so sredi igrišča, ob spremstvu njegove družine in stoječi ovaciji občinstva v dvorani, podarili posebno plaketo, še prej pa je Dončič vzel žogo, šel pod koš in še enkrat vrgel, da bi vsaj zase popravil svojo prejšnjo napako.

V ritmu Queenov
Ko te navijači zares sprejmejo v svoja srca, dobiš svojo pesem. Dončič jo ima že nekaj časa – v ritmu hita Queenov We Will Rock You: Luka, Luka Don-čić, Don-čić. Navijači tudi poudarjajo, da je ena največjih Dončičevih vrlin – nekaj, kar imajo v Madridu, sploh pa v kraljevskem klubu zelo radi – da je skromen. In takšen vtis je pustil tudi po tekmi. Prijazen, uglajen simpatičen, pristen in topel. Gleda sogovornika v oči, se mu posveti in ne deluje prav nič zvezdniški, čeprav je zvezda. Tekmo je končal s štirimi točkami, osmimi skoki, tremi podajami in vesel, da je Madrid zmagal s košem v zadnji sekundi. Najprej je domačim novinarjem odgovarjal v tekoči španščini, potem pa še za Radio Slovenija v materinščini.

Pomembna je zmaga, ne individualni dosežki
"Tekma je bila izenačena, na koncu pa je zadel Llull, in smo veseli, da smo zmagali." Kako je Luka Dončić sprejel novico, da je po odličnih predstavah kandidat za najboljšega igralca Evrolige? "Mislim, da je to novica, ki mi da motivacije, da delam še boljše." Od kod vse te poteze, ki navdušujejo občinstvo, od kod ta "šmek"? "Mislim, da se s tem rodiš. A najpomembneje je, da ekipa zmaga, šele potem so individualni dosežki."

Igra kot veteran, ne pa kot najstnik
Z izbranimi besedami je o Dončiću govoril zvezdnik Reala Felipe Reyes: "V življenju še nisem videl 18-letnika, ki bi igral tako kot Luka Dončič. Odličen je v napadu in v obrambi. Talenta ima že kar preveč. Zelo pomemben je za našo ekipo. Pri Madridu vedno igramo na zmago. To prinaša pritisk. S tem pa se Luka neverjetno uspešno kosa." Ne le, da igra zrelo – tudi, kot razkriva Reyes, razmišlja zrelo – in se temu primerno tudi spopada z izzivi moderne košarke – kot bi bil veteran, ne pa, da je šele pred dvema tednoma postal polnoleten.

Trener Laso ga načrtno ščiti
Dončič je v nedeljo proti Barceloni odigral 17 minut, trener Pablo Laso ga je v igro poslal v 12. minuti tako prvega kot drugega polčasa. V prvem je ustvaril razliko, v drugem pa spet odigral v najpomembnejših trenutkih, v končnici tekme. Laso bi mu verjetno raje namenil več minut, a ga načrtno ščiti, da mu ne bi naložil prevelikega bremena, da ga ne bi izčrpal. Morda v svojo kratkoročno škodo, a dolgoročno v korist kluba in Dončiča, ki ima pred seboj predvidoma še vsaj 15 let športne poti.

Novinarji, izvolite v vrsto
Klub ga tudi ščiti pred pretirano medijsko izpostavljenost. Laso je po intervjujih, ki jih je imel mesec pred svojim 18. rojstnim dnevom, med njimi tudi za oddajo nedeljski gost na Valu 202, zapovedal, da je bilo daljših pogovorov dovolj za zdaj. Manj je tudi krajših. Nedelja je bila izjema, pred novinarje je prišel le, ker je bil tam tudi mikrofon Radia Slovenija, sicer ne bi stopil pred sedmo silo. Vrsta tistih, ki čakajo na svojo priložnost spregovoriti z vzhajajočo zvezdo svetovne košarke, pa je že zelo dolga. Real Madrid je z vsega sveta zavrnil že več kot 400 prošenj za intervju. Če bo Luka Dončič v takšnem ritmu nadaljeval svoj izjemen vzpon med košarkarsko elito, bo teh prošenj še precej več.