Nato so tekmo, ki je dobesedno čez noč postala precej pomembnejša, izgubili.

Ko je Slovenska reprezentanca s strokovnim štabom v soboto pristala v Minsku, je bil košarkarski svet lep in sončen. Ekipa je v Črni gori prišla do pomembne zmage, uvrstitev v drugi del kvalifikacij so imeli Slovenci praktično v žepu. In s tem tudi dragocene točke, ki so jih na ta način dobili.

Srečanje z Belorusijo je bilo manj pomembno. Na letališču v Podgorici sem v neformalnem pogovoru slišal, da si konec koncev lahko privoščijo tudi poraz, saj bo Belorusija zadnja v skupini in tako na nadaljevanje kvalifikacij to ne bo imelo vpliva. Odločitev, da selektor Rado Trifunovič na željo turškega delodajalca omogoči predčasen odhod z akcije Gašperju Vidmarju je bila nenavadna, a vsaj delno razumljiva.

Kako hitro se stvari v športu spremenijo!

Zaporedje nesrečnih dogodkov je pripeljalo do tega, da je tri dni pozneje slovenska reprezentanca v precej težkem položaju. Igra proti Belorusiji je bila na trenutke brez repa in glave, posebej v obrambi, kjer so Belorusi kot za stavo uspešno zaključevali protinapade brez pravega odpora in z lahkoto dosegali koše po odbitih žogah.

Tu se je poznala odsotnost Gašperja Vidmarja. Najboljša skakalca Slovenije sta bila branilca, Matic Rebec in Jaka Blažič, oba med najnižjimi na igrišču.

Poraz ima dodatno težo zaradi pojasnila Fibe, da se v drugi skupinski del kvalifikacij, ki se bo začel novembra, prenašajo točke z vseh tekem v prvem delu, tudi tistih, ki jih bodo ekipe osvojile proti najslabši reprezentanci v skupini. S seboj bo torej vsak prenašal vse, tudi crknjeno kljuse. Gre za – milo rečeno – nenavaden sistem. V preteklosti je veljalo, da štejejo le medsebojni izidi reprezentanc, ki napredujejo.

Da ne bo pomote, vsak je za pravilno tolmačenje pravil odgovoren sam. Dejstvo, da so tekmovalni sistem narobe razumeli še na več drugih evropskih zvezah, naše košarkarske hiše ne odrešuje krivde, da se o tem niso prej pozanimali in tega pravočasno raztolmačili igralcem. Konec koncev je predsednik KZS-ja pravnik, ki naj bi bolje kot drugi vedel, da je treba pogledati pod vsak kamen, zategniti vsak jermen in preveriti vse čutare, preden se spustiš v dirko.

Po drugi strani pa ... Kako naj bi kaj takega sploh pričakovali? Samoumevnosti ne potrebujejo razlage, novosti pač.

S tem pojasnilom in razlago je Fiba še enkrat pljunila v lastno skledo. Že dejstvo, da so morali pravila tolmačiti sredi tekmovanja, kaže na pomanjkanje stika z resničnostjo. Če boste na njihovi spletni strani iskali podrobnejšo razlago tekmovalnega sistema, - recimo kakšen bilten na 90 straneh - boste vedno znova naleteli na poldrugo minuto dolg filmček, ki je sicer dovolj dober za širše množice, za uradnike, novinarje in tekmovalce pa čisto premalo.

Tekmovanje gre naprej in evropski prvaki so zdaj pred težko nalogo. Za vsaj približno mirno poletje bodo junija potrebovali vsaj eno zmago na domačih tekmah s Španijo ali Črno goro. Sicer se bo svetovno prvenstvo zelo oddaljilo.

Ker niti približno ne moremo reči, kdo bo v naslednjem oknu zaigral za reprezentanco in kako močni bodo tekmeci, lahko do takrat le upamo, da se spor v evropski košarki čim prej reši in da podobnih presenečenj, kot je bilo tokratno, ne bo več. Seveda pa bo treba igrati bolje. Če v zadnjih treh minutah in pol dosežeš vsega eno točko, boš v sodobni košarki težko premagal resnega tekmeca.