Slavko Duščak je bil v 90. letih branilec Uniona Olimpije, v zadnjih letih pa je košarkarski trener. Z Grosupljem je bil v lanski sezoni peti v državnem prvenstvu (10 zmag, 18 porazov), letos želi igrati v polfinalu. Duščak je tudi eden od pomočnikov selektorja Damirja Grgića v slovenski reprezentanci, zelo zanimiv sogovornik pa je tudi zaradi sina Dana Duščaka, ki je od leta 2017 pri madridskem Realu in je prejšnji mesec pri 17 letih že debitiral v članski ekipi.

Nekaj sprememb je bilo pred kratkim pri vodstvu vašega kluba ŽKK Grosuplje, kako se to odraža na igrišču?
Prišla je nova uprava z novim predsednikom Daretom Brezovarjem. Novo vzdušje se pozna pri naših igrah. Je drugače, šli smo stopničko višje. Prej je bilo nekaj let stagniranja. Rešili smo tudi nekaj dolgov za nazaj. Skratka, vse je pripravljeno, da pripeljemo Grosuplje tja, kjer je bilo.

Ste imeli poleti kakšne ponudbe drugih ekip?
Imel sem nekaj ponudb moških ekip oziroma dva pogovora, vendar me ni pritegnilo. Ni bilo tisto, da bi rekel, da bi to opravljal z užitkom, saj bi imel pri proračunu zvezane roke, tako sem z veseljem ostal v Grosupljem.

Kaj je glavni cilj? Celjank gotovo ne morete ogroziti ...
Mislim, da so v Celju spet sestavili nedotakljivo ekipo. Gotovo bodo še letos in še kakšno leto obdržali primat na domačem prizorišču. Mi želimo predvsem izboljšati svojo igro in spet priti med najboljšo četverico. Sestaviti želimo trdno ogrodje in naslednje leto vse skupaj še nekoliko nadgradili. To je realnost grosupeljske košarke.

Vaša ekipa je v 6. krogu 1. SKL-ja pravkar izgubila v Celju (84:58), kako bi ocenili tekmo?
Odigrali smo, kot smo se dogovorili, pokazali nekaj dobrih akcij in Celjankam do konca prvega polčasa dobro parirali. Poznala se nam je utrujenost od sobotne tekme, Celje pa je v drugem polčasu prestavilo v višjo prestavo. Vseeno ‒ zadovoljen sem s pristopom deklet.

Na začetku poletja ste bili na evropskem prvenstvu v Srbiji v vlogi pomočnika selektorja. Kaj ste opazili, kam gre sodobna ženska košarka?
Taktično je vse bližje moški. Raven, ki sem jo videl, me je kar malo presenetila. Kaj vse dekleta zmorejo! V slovenski ligi so seveda še precejšnje rezerve, tudi ambicije so malo drugačne. Vse je povezano z denarjem, smo pa na dobri poti, tako v reprezentančni kot v klubski košarki, kjer Celjanke sledijo evropskim usmeritvam, preostali pa sledimo Celju.

V repešažu za četrtfinale Sloveniji ni veliko zmanjkalo, Belgija je zmagala z 72:67.
Vemo, kaj Belgijke pomenijo v ženski košarki. Žoga ali dve sta zmanjkali, pa bi lahko dvoboj obrnili v našo korist. Pomembno je, da držimo korak z evropsko košarko. Zdaj nas čakajo kvalifikacije za EP 2021, moramo se uvrstiti na prvenstvo in poskušati priti v četrtfinale, kjer je potem vse odprto.

14. novembra vas že čaka prva tekma kvalifikacij in nasprotnice bodo zelo neugodne Grkinje. Ne bo vam lahko ...
Vse tekme so težke, prve toliko bolj. Toda igramo pred domačimi navijači v Celju, punce so dobro pripravljene, v svojih klubih igrajo dobro. Mislim, da imamo lepo priložnost, da premagamo Grkinje.

Štartate na prvo mesto, ali razmišljate bolj o tem, da bi bila Slovenija ena od petih najboljših drugouvrščenih reprezentanc?
Mislim, da je treba korak za korakom. Grčija je favorit za prvo mesto v skupini, ampak tudi mi lahko ciljamo na vrh, če ne bo kakšnih poškodb. Vem, kako dobre so punce. Verjamem vanje, so mlade in željne dokazovanja.

Sorodna novica Slovenke s preveč napakami v končnici ostale brez četrtfinala

V Sloveniji je košarka zelo priljubljena, ampak vseeno je velika razlika med Luko Dončićem in denimo Niko Barić ali pa med najboljši igralcem in najboljšo igralko državnega prvenstva ...
V Sloveniji se precej podcenjuje žensko košarko, kjer je igra vse hitrejša, odprta v napadu, z veliko različicami. Gotovo se pri nas igra dobra košarka, je pa tako, da dekleta večinoma igrajo le do začetka študija za nekaj sto evrov, redke pa imajo željo oditi v Celje in potem v tujino.

So v tujini spodobne pogodbe?
Že ko sem jaz igral košarko, nisem imel pojma, koliko je kdo zaslužil. Tega niti zdaj ne vem. Me niti ne zanima. Vem le, da so v Grosuplju štipendijske pogodbe. Dekleta pridejo igrat bolj zaradi druženja in svojih ambicij, ne zaradi zaslužka. Takšna je pač slovenska liga.

Prejšnji mesec je vaš sin Dan pri 17 letih debitiral v članski ekipi Reala. Ker je bilo kar nekaj prvokategornikov na svetovnem prvenstvu, je dobil priložnost na prijateljski tekmi in jo odlično unovčil. Kako vidite njegov razvoj?
Pozitivno je presenetil, izkoristil je priložnost. Vidi se, da je v teh dveh letih in pol nekaj naredil in da ima perspektivo. Bo pa moral še veliko delati. Real Madrid je odlično okolje zanj, posameznikom ponuja veliko priložnost, za vse je poskrbljeno. Kaj bo naprej, je odvisno od več dejavnikov. Na koncu sezone se bodo odločili, ali bodo z njim podpisali prvo profesionalno pogodbo ali ga posodili kakšni ekipi. Odvisno, kaj bo želel trener. Zdaj se ne sme obremenjevati s tem. Če ga bodo za kakšno tekmo spet poklicali v prvo ekipo, se bo gotovo odzval.

Sicer pa igra še za mladinsko ekipo, kajne?
Da, zadnje leto je med mladinci, junorji, ob košarki obiskuje tudi gimnazijo. Prvenstvo igrajo po regijah, Real najprej v Madridu z okolico, najboljši se uvrstijo na zaključni turnir, ki traja ves teden. Ista ekipa, okrepljena z dvema članoma, igra tudi v tretji španski ligi. Gre za razvojno ligo. Tam vsi, ki so v kadru, igrajo po 20 minut. Niso obremenjeni z rezultatom. Razvijajo mlade igralce.

Koliko točk dosega Dan?
Od 10 do 15.

Ste pogosto v Madridu?
Ravno zdaj odhajam tja, da malo vidimo, kako je z Danom in da se pogovorimo s trenerjem. Za božično-novoletne in velikonočne praznike pride Dan v Slovenijo, midva z ženo pa ga obiščeva novembra in ob zaključku sezone.

Sanjate o tem, da bi šel po poti Luke Dončića, ki je v Ligo NBA odšel prek Reala, s katerim je osvojil evropski naslov?
Uf, bodimo realni. Luka Dončić je samo eden. Vsak otrok piše svojo zgodbo. Da bi še en otrok kar tako dosegel to, kar je Luka Dončić, je tako, kot da bi lahko vsak zadel na lotu. Vsak ima svojo zgodbo, svoje potenciale. Ne bi prehiteval. To, kar dela Luka, je za zdaj še nedosegljivo.

Ampak - Dan je na dobri poti ...
Ima neke nastavke, je pa vse odvisno tudi od sreče, poškodb ...

Lani je dvignil nekaj prahu, ker naj bi zavrnil sodelovanje v slovenski reprezentanci.
Dolga zgodba, tega ne želim komentirati v javnosti. Nikoli ni rekel, da ne bo igral za reprezentanco, če pa mu ne morejo obljubiti kakšnega dneva počitka, potem res ne vem ... Saj bo prišla priložnost in bom vse razložil ...