54-letni Hrvat je pomočnik Mika Budenholzerja, trenerja leta v Ligi NBA leta 2015, pri Atlanta Hawksih, ki so v vzhodni konferenci po rednem delu zasedli peto mesto in se bodo v prvem krogu končnice pomerili z Washington Wizardsi. Šibeničan ima posebno vez tudi s Slovenijo, saj se je učil pri Zmagu Sagadinu pri Olimpiji, pozneje pa s Krko osvojil slovensko prvenstvo. Zatem je med drugim vodil tudi Maccabi, Valencio, Baskonio, Fenerbahče in hrvaško reprezentanco.

V intervjuju za MMC je spregovoril o letošnji sezoni in se ozrl proti prihajajoči končnici, kjer v igri za naslov vidi ob aktualnih prvakih iz Clevelanda še Golden State in San Antonio. Obenem pričakuje veliko zanimivejši boj na Zahodu kot na Vzhodu. Med drugim je spregovoril tudi o Goranu Dragiću, Dariu Šariću, Nikoli Jokiču, ki ga je primerjal z Vladetom Divcem, in Luki Dončiću.

43 zmag in 39 porazov vam je po rednem delu prineslo peto mesto na Vzhodu. Kako ste v Atlanti zadovoljni s prikazanim?
Če povem iskreno, če ne bi bilo teh štirih tekem pred zadnjo, bi bilo vse skupaj pod vsemi pričakovanji. Te tekme so nas na neki način vrnile v življenje in tako lahko rečem, da je dobila sezona nekakšno pozitivno oceno.

Ko ste omenili zadnje tekme, dvoboj s Clevelandom pred dnevi, ko ste v zadnji četrtini proti aktualnim prvakom nadomestili 26 točk, je bil nekaj neverjetnega …
Popolnoma preprosto, poglejte, če se ena stvar zgodi trikrat v vsej zgodovini Lige NBA, je to zares nekaj posebnega. Nihče se ni nadejal česa takega, ni pričakoval, in kot pravijo ljudje, nihče ni česa takega še videl. Gre za res veliko redkost. Zaradi takih dogodkov imamo tako radi šport in zaradi njih lahko rečemo, da so čudeži mogoči. Ne vem pa, kaj je večji čudež, to, da smo v gosteh premagali Cleveland v popolni postavi, mi pa smo bili brez cele prve peterke, in to zelo prepričljivo, ali je večji čudež ta zadnja četrtina.

Je s tem Atlanta dokazala, da ima ekipa pravi značaj?
Seveda lahko rečemo tako. Menim, da problem naše ekipe ni talent, tu mislim, da smo dovolj močni, ampak je kontinuiteta. Te nam manjka. Naše moštvo ni sposobno oziroma ni igralo iz dneva v dan na isti ali vsaj podobni ravni. Mislim, da podatek, katere tekme smo dobili in izgubili, veliko pove. S Clevelandom imamo izkupiček v zmagah 3:1 za nas. Prav tako z Bostonom. To sta najboljši ekipi na Vzhodu. Z Brooklynom imamo 2:2. Dvakrat zapored smo z njim nazadnje izgubili in to prepričljivo. Izgubili smo obe tekmi proti Lakersom, enkrat proti Phoenixu, proti Minnesoti ... Z ekipami, ki niso v končnici, imamo katastrofalen izkupiček. To je tisto, zaradi česar nihče v naši organizaciji, ni zadovoljen oziroma ni pomirjen.

Z zmagami proti najboljšim ste torej potrdili, da premorete dovolj kakovosti?
Tako je. Kakovost moštva ni vprašljiva, sta pa vprašljiva pristop in ta kontinuiteta, ki nam je manjka. To je nekaj, kar se ne sme ponavljati.

Pred letošnjo sezono je vaša ekipa doživela veliko sprememb. Odšli so nosilci igre, kot sta Jeff Teague in Al Horford. Prišel je Dwight Howard, ki ima v ligi zvezdniški status. Kaj on pomeni za vas?
Odšel je tudi Kyle Korver na primer, ki je bil tudi izjemno pomemben člen. Howard nam veliko pomeni, a tudi on, tako kot praktično vsi igralci, bi moral igrati bolj kontinuirano. Če pogledate njegove najboljše tekme, potem vidite, koliko pomeni za moštvo. Čeprav bi pa vsi želeli, da bi jih bilo več. Toda to ni samo Howardova težava. En igralec ne naredi ekipe oziroma moštvo ni odvisno le od enega. Na splošno je to problem celega našega moštva.

Pred leti je bila največja moč Atlante veliko kakovostnih igralcev, ko ste imeli na primer tudi štiri igralce zvezdnike. Zdaj je drugače. Lahko primerjate ekipi, imate zdaj dovolj kakovostne igralce?
Mislim, da je talent v moštvu enak, res pa je, da nismo tako močna ekipa, kot smo bili v prejšnjih sezonah. Dejansko igramo enako košarko, kot smo jo. Mi smo edina ekipa v končnici brez igralca, ki bi v povprečju dajal po 20 točk. To nekaj pove o nas in o naši ekipni igri. Zagotovo je bila ekipa, ki je pred dvema letoma prvič v zgodovini franšize osvojila konferenco, kar se tiče moštva, kakovostnejša. Če pa govorimo o talentu, pa smo na enaki ravni.

Ko omenjate ekipno igro, je to tisto, kar se je Mike Budenholzer naučil oziroma je odnesel od dolgoletnega sodelovanja z Greggom Popovichem?
Seveda se je od Popovicha veliko naučil, po drugi strani pa je treba tudi reči, da je bil 19 let Budenholzer pomemben del tega moštva Spursov, ki je sestavljal omenjeni Popovichev sistem.

Glavno gonilo vaše igre je zdaj nadarjeni nemški košarkar Dennis Schröder. Je organizacija igre v pravih rokah in gre res za velik košarkarski talent?
Zagotovo, on je res velik talent, na ravni prihodnjega igralca vseh zvezd. Je pa seveda prihodnost odvisna od njega in kako bo napredoval. Težko je napovedovati, kaj bo. V karieri enega igralca se mora veliko stvari poklopiti, da pride do te najvišje ravni. Iskreno upam, da mu uspe. To je zanj prva sezona v vlogi prvega organizatorja igre in njegove številke so izjemno dobre. Upam in verjamem, da bo v takem ritmu nadaljeval in postal še boljši.

Končnica je pred vrati. Kakšna je torej vaša napoved za sklepni del sezone?
Za končnico res nikoli ne veš, kaj prinese. Vsak seveda želi v bistvu preskočiti ta prvi krog. Potem pa bomo razmišljali naprej. Naš nasprotnik je Washington. Nismo bili v položaju, ko bi lahko izbirali. Če me vprašate, mi je res vseeno, izbral bi kogar koli, samo da ni Cleveland.

Kakšna pa je vaša napoved, kar se tiče glavnih favoritov?
Na Vzhodu je zame le en favorit. Vsi drugi imajo praktično enake možnosti. Zame je absolutni favorit le Cleveland. Na Zahodu pa je položaj malce drugačen. Tam je več močnejših in bolj izenačenih ekip. Zame sta vedno pred vsemi Golden State in San Antonio, a na primer Clippersi bodo zagotovo zelo neugodni. Houston, recimo, igra pod Mikom D'Antonijem odlično napadalno košarko. Na Zahodu bo končnica zares zelo razburljiva. Tudi na Vzhodu bo jasno zanimivo, toda tu bi v nasprotju z Zahodom poudaril le eno ekipo kot favorita.

Kaj pa Boston, ki je bil na Vzhodu prvi, vas je presenetil?
Več možnosti dajem Clevelandu, je pa Boston morda presenečenje le za širšo javnost, bi rekel. Za nas, ki živimo in delamo v NBA-ju, zagotovo ne. Videli smo, kako ta ekipa raste in napreduje. Pred sezono so podpisali še odličnega Ala Horforda. Vedeli smo, da je to ekipa, ki bo naredila korak naprej. Niso tako presenečenje.

Ko ste izpostavili favorite, gre za ekipe, ki imajo vrsto izjemnih košarkarjev. Cleveland ima številne zvezdnike, Golden State pa je izvrstno zasedbo še okrepil s Kevinom Durantom. Kako vidite ta trend "superekip"?
Vse velike ekipe imajo minimalno tri take igralce, zvezdnike oziroma igralce All Star, Golden State štiri ali celo pet. Visoke plače so morali prerazporediti med štiri igralce. Morali so se odpovedati nekaterim zelo pomembnim košarkarjem, ki so odigrali svojo vlogo pri preboju v lanski finale in osvojitvi prstana leto pred tem. Zanimivo bo videti, ali bodo zdržali v tem norem ritmu, saj se končnica igra v drugi, bistveno višji prestavi in hitrosti. Igra se pod veliko napetostjo. Kot pravite, oni so "superekipa", a imajo bistveno krajšo rotacijo.

Kako NBA gleda na tak trend?
Ta trend po mojem mnenju NBA-ju ni všeč, a nihče ne more preprečiti franšizi, da podpiše štiri tako velika imena. Je pa vprašanje, kako bo Golden State v prihodnosti sestavljal ekipo zdaj, ko bo Stephen Curry prost igralec. Kako bodo v skladu s "salary capom" prerazporedili vrednosti plač in koliko ga bodo presegli. To je zdaj vse stvar številk in odločitev klubskega menedžmenta, ali bodo šli v tako veliko pogodbo, saj vemo, da je za vsak dolar, ki preseže "salary cap", treba plačati dodaten t. i. "luxury tax".

Miami je imel po slabem začetku sezone, ko je imel v prvi polovici le 11 zmag in 30 porazov, v drugem delu kar 30 zmag in 11 porazov. Kako ste videli njihov preporod?
Miami je odigral res sijajno drugo polovico sezone. Človek skoraj ne more verjeti, kaj so naredili. To je bila fantastična košarka. Igrali so izvrstno. Vsa čast igralcem in Eriku Spoelstri. Res so imeli smolo in velika škoda je, da jih ni v končnici.

Kaj pa predstave Gorana Dragića?
Ni treba izgubljati besed. Pri Dragiću se je spremenila le ena stvar, da je še boljši (smeh).

Če omenjava posameznike, za vašim someščanom iz Šibenika, Dariem Šarićem, je izjemna prva sezona pri Philadelphii. Si po vašem mnenju zasluži nagrado za novinca leta?
Iskreno upam, da dobi to priznanje. Vendar ima ostro konkurenco v soigralcu Joelu Embiidu, ki sicer ni veliko igral, a v tistem delu sezone, ko je bil zdrav, je pustil zares velik pečat in igral izvrstno, in Malcolmu Brogdonu iz Milwaukeeja. Mislim, da so oni trije glavni kandidati za to nagrado. S tem, da bi, če se mene vpraša, dal priznanje Šariću. Pa ne zato, ker je Šibeničan, ampak iz preprostega razloga, ker je odigral fantastično in se prilagodil ligi bistveno hitreje, kot je kdor koli pričakoval.

Je tudi vas presenetil?
Ni me presenetil s svojo kakovostjo, ki nikoli ni bila vprašljiva, ravnjo igre in predstavami, ampak me je pa zelo presenetil, kako hitro se je privadil na NBA.

V Ligi NBA poleg njega igrajo še drugi nadarjeni hrvaški košarkarji, Ivica Zubac, ki je dobro izkoristil priložnost pri Lakersih, Dragan Bender, ki je imel letos težave s poškodbo, in Mario Hezonja, ki pa nesporne nadarjenosti v ZDA še ni potrdil.
Mislim, da so vsi v redu, z izjemo Hezonje. Zelo zanimivo bo letos poleti, kaj bo on naredil. Kaj bo naredila tudi franšiza. On je zelo nadarjen, to je res. Raje bi videl, da bi bil zamenjan v kakšno drugo moštvo. Glede na to, kaj se dogajalo letošnjo sezono, je jasno, da se v tem konceptu, ki ga je prinesel nov trener, ne znajde oziroma ne dobi pravega mesta. Zanimivo bo, kaj se bo zgodilo poleti.

Na Hrvaškem verjetno od te generacije, ki ima nekaj res zunajserijskih talentov, veliko pričakujete?
Res je, pričakovanja so velika. Res so zelo nadarjeni, vendar je treba narediti dobro ekipo. Talent ni dovolj. Hrvaška ima že dolga leta velik problem, saj ni pravega kakovostnega organizatorja igre. Roko Ukić, ki je že veteran, zadnja leta igra bolj kot "combo" branilec. Manjka dober "play". Na drugih položajih je reprezentanca dobro zapolnjena, a treba je narediti pravo ekipo. Vse evropske reprezentance imajo prav tako zelo dobre in kakovostne košarkarje, tako da bo letošnje evropsko prvenstvo zelo zanimivo.

Lahko to generacijo celo primerjamo s tisto s Tonijem Kukočem in Dinom Rađo oziroma, lahko rečemo, da je najbolj nadarjena po tej zlati generaciji?
Po tej generaciji, zagotovo. Težko jo primerjamo s tisto, ki je bila res sijajna, a za njo, bi rekel, da zagotovo. Morate vedeti, da talent Zubca, Benderja in Anteja Žižića, ki prihajajo, ni dovolj, kot pravim. Lahko pričakujemo, da bo to še bolj izrazito na naslednjih prvenstvih. Moram pa ob tem povedati, da je meni, ki v košarki delam vse življenje, nerazumljivo, da se naslednje kvalifikacije igrajo med sezono in nobena evropska reprezentanca ne bo mogla računati na igralce NBA-ja. Tega ne razumem, popolnoma zgrešena logika.

V letošnji sezoni je navdušil še en košarkar iz teh prostorov, Denverjev Nikola Jokić. Kako ste videli njegovo eksplozijo?
To je izboljšana različica Vladeta Divca. Tega igralca nisem dobro poznal, dokler ni prišel v NBA. Povprašal sem po njem in se pozanimal, a sem dobil nasprotujoče si informacije. To, kar ta dečko igra, ni normalno. Fantastičen je. Že v tej sezoni je presegel 40 točk, pa to sploh ni njegova glavna naloga. On kreira igro. Vsa igra se vrti okoli njega. Fant je neverjetno nadarjen. Še enkrat pravim, boljša različica Divca, potem veste, o čem govorimo.

V Sloveniji in tudi v Evropi je, ko govorimo o mladih talentih, prvo ime Luka Dončić. Se o njem govori tudi že v NBA-ju?
Moram priznati, da se še ne. Jaz osebno ga seveda podrobno spremljam in vem vse o njem. Nisem pa opazil, da bi tu portali že pisali o njem. V ZDA, ko se prijavite na nabor, začnejo podrobno pisati o vas zgodbe in bajke. Za zdaj pa še ne. Bo pa zagotovo od naslednjega leta naprej zavzel svoje mesto na vseh mogočih portalih in medijih. O tem ni dvoma. Prišlo bo do eksplozije, saj vem, kako ta trg deluje. Brez dvoma govorimo o trenutno največjem evropskem talentu. Res sem zelo vesel, da ima Slovenija po toliko letih znova tako nadarjenega košarkarja, če hočete, da ga ima tudi Evropa. On je na ravni vseh največjih talentov, ki so prišli z našega območja.

Bo na primer eden izmed prvih treh izborov na naslednjem naboru?
Mislim, da moramo počakati, da se končata letošnja in naslednja sezona. Ko se bova slišala v enakem času naslednje leto, bova lahko kaj več o tem rekla, saj bomo takrat že več vedeli o tem.

Russell Westbrook je presegel rekord po številu trojnih dvojčkov. Je tudi po vašem mnenju tako jasen izbor za MVP-ja letošnje sezone?
O tem se veliko govori, ogromno je internih razprav, kdo je najprimernejši in kdo ne, a zame je brez konkurence to Westbrook. Po mojem mnenju ni nihče v tej kategoriji letos. Bomo pa videli. Njegove številke so neverjetne. Ko delate v Ligi NBA in ko kdo naredi kaj takega, kar je njemu uspelo, dojamete, za kako veliko stvar gre. Ne vem, ali ljudje zunaj NBA-ja, vedo, kako težko je to.

Kako pa razlagate to, da je bilo v tej sezoni doseženo tako veliko trojnih dvojčkov? Se igra na tak način, se igra morda slabša obramba kot pred leti, so boljši posamezniki …
Ne, ne gre za obrambo. Igra se v zelo visokem ritmu. NBA ne bi bil najbolj prodajen produkt, televizija ne bi plačala 21 milijard za devet sezon, če bi igrali košarko pet na pet, ki se igra v Evropi in se tekme končujejo z rezultati okoli 60. Tega ZDA ne prakticira, sprejema in ne plača. Preprosto se igra visok ritem. Nemogoče je, da bi tu ena ekipa želela tako igrati. To bi bilo videti smešno in to je preteklost. V taki košarki, kot se igra v NBA-ju, pride čisti talent do izraza. Teren je večji, daljši, širši, kakor hočete. Pravila so drugačna, obstaja pravilo treh sekund v obrambi, da center v raketi ne more čakati, da vas blokira. Če to želi, mora priti z nasprotne strani, mora biti dober atlet, hiter in agresiven. Tako NBA selekcionira igralce.

Za konec, če bi morali na stavnici položiti denar na ekipo, ki bo osvojila naslov, katera bi bila?
Ne bi si upal denarja staviti le na eno ekipo. Če bi že, bi dal na tri, jasno, Golden State, San Antonio in Cleveland.

Tilen Jamnik