Tako z izbranimi besedami o slovenskem biseru govori Tavčar, ki ga zaradi strokovnosti in sočnosti, zabeljene s humorjem, izjemno radi spremljajo na Primorskem. Tavčar Dončića primerja s Tonijem Kukočem, le da ima v nasprotju z Dalmatincem Luka ključe ekipe v svojih rokah. Pred mikrofon Radia Koper je Tavčarja povabil še en košarkarski navdušenec Iztok Novak - Easy.

Fenomen Luka Dončić je iztočnica najinega klepeta. Veliko jih je, ki ne spijo zaradi omenjenega košarkarskega virtuoza slovenske krvi. Je tudi vam Luka prirasel k srcu?
Ponoči ne vstajam. Je pa res, da sem po dolgem času začel gledati NBA-košarko, ki je običajno ne. Ta je namreč dekadentna. Torej, če me je Dončić spodbudil, da sploh gledam NBA-tekme, pomeni, da je prirasel k srcu tudi meni.

Vas je presenetilo, da si je tako hitro izboril vodilno vlogo?
Da in ne. Zakaj ne? Zato, ker je mulcu z letala videti, da je genij. Igralec takega kova se rodi enkrat na pol stoletja. To, da je fenomen, smo vedeli. To je bilo 'ad acta'. A da se bo tako dobro vključil v NBA-košarko, ponavljam ‒ košarko, ki je dekadentna, košarko, v kateri se poveličujejo zgolj telesne sposobnosti in zabijanje ‒ to je za njih največja 'modrost' ‒ v tekme, na katerih le tečejo, skačejo, se prerivajo, v eno divjo košarko, ki s pravo košarko po mojem mnenju nima nobene zveze, nisem pričakoval. Bal sem se, da je preveč inteligenten za njih. K sreči so v Dallasu spregledali, da je zelo inteligenten košarkar in kot kaže, je zaradi tega prirasel k srcu tudi njim.

V katerih košarkarskih prvinah Luka najbolj izstopa? Kaj vas navdušuje? "Step back", "pick'n'roll", pregled igre, asistence ...
Nič od tega. To me ne zanima. Že na svojem blogu (www.sergiotavcar.com) sem pojasnil, da imajo igralci običajno dve dimenziji. To je tisto, kar si rekel: tehnika, zmožnost biti nevaren, taktika ... in tako naprej. Skratka to, kar lahko kažejo številke. Medtem ko imajo igralci takšnega kova, kot je Luka, še tretjo dimenzijo. Ti tako razumevajo košarkarsko igro, da že vnaprej predvidijo dogajanje na igrišču. Ne znam točno pojasniti, zakaj, ampak zagotovo je kakšen 'metafizičen' razlog, da ko stopi na igrišče, dobiš nenadoma občutek, da je njegova ekipa začela igrati pametno košarko. Kar naenkrat vsak stoji tam, kjer mora, vsak igra tisto, za kar je bil na igrišče vpoklican, prav vsak igra v okviru svojih sposobnosti in nihče ne dela neumnosti. To smo videli že na evropskem prvenstvu. Luka je imel tedaj 18 let in Slovenija je prav zaradi Luke osvojila evropski naslov. Da, prepričan sem, da je Slovenija postala evropski prvak ne toliko zaradi Dragića kot zaradi Dončića. Namreč le z njim na igrišču je Dragić lahko dosegel 30 točk.

V katerih elementih košarkarske igre lahko Luka še napreduje?
Če že moram, bom omenil telesno pripravljenost. Ne smemo pozabiti, da je fant zdaj star 19 let. Februarja jih bo imel 20. Atletski strokovnjaki pravijo, da pri teh letih dosegaš približno 80 do 85 odstotkov tega, kar boš dosegel v zrelih letih. Ob tem velja še dodati, da je Luka sin Saše Dončića. Zanj pa vemo, kakšen igralec je bil. Ko si Sašo postavil pod koš, ga nisi mogel premakniti niti z žerjavom. In Luka je po telesnih predispozicijah njegov klon. Pravijo, da je počasen, da nima sprinta, da nima eksplozivnosti, a jaz vse omenjeno zamenjam za vse to, kar že ima in kar bo z leti zagotovo pridobil. Ko se bo postavil pod koš, ga ne boš premaknil. Kot nekoč nisi mogel Larryja Birda. Ta ni tekel zelo hitro, tudi skočil ne, ampak so vse žoge letele v roke prav njemu in ko je prišel pod koš, je bil nezaustavljiv. Evo, tu ima še možnost napredka. Tehnično zna vse, seveda pa bo, če bo pri treningih še vedno tako marljiv, povsod stopil še stopnico višje. Naj pa tu znova ponovim, tisto kar njega krasi, je 'glava' in dojemanje košarkarske igre kot celote. To imaš ali nimaš.

Če se ozremo nazaj ‒ smo imeli kdaj v tem prostoru igralca, ki bi bil tako kompleten? Večkrat omenjate Krešimirja Čosića in njegov košarkarski intelekt ...
Čosić je bil največji jugoslovanski igralec vseh časov. Sicer pa menim, da je bil po dojemanju košarke Dončiću najbolj podoben Toni Kukoč. Žal pa je bil Toni bolj 'Dalmatinec'. Malo mu zamerim, ker ni naredil tistega, kar bi lahko. Bil je resnični genij, ki pa se je žal med kariero vdal v usodo in v NBA ni nikdar pokazal vsega, kar je znal. Veseli me, da je Luka v ekipi, kjer so sami 'levi igralci'. Saj veš, kako pravi tisti izrek: v deželi slepcev so enooki kralji. Še več ‒ on, Luka, ima v deželi slepcev dvoje oči (smeh). Zaradi tega je toliko boljši in močnejši. Vzel je ekipo v svoje roke in zato sem prepričan, da bo njegova usoda mnogo boljša kot Kukočeva, ki v ekipi Michaela Jordana, najboljšega igralca vseh časov, jasno, ni mogel izstopati.

Zakaj menite, da je Luki – če posplošim – uspelo? Poznamo veliko talentov ...
Prvič, zaradi višine. Ogromen je. Že takoj je bilo videti, da bo tudi zaradi tega nekaj posebnega. Drugič pa zato, ker je dovolj zgodaj odšel v Španijo. Res, k sreči ni ostal v Sloveniji. Vemo, kakšni smo Slovenci, kako razmišljamo in delujemo. Smo najbolj negativen narod na tem svetu. Ambicioznega je treba v Sloveniji takoj povoziti. Biti ambiciozen je v Sloveniji enako, kot biti ohol. Zato ponavljam: to, da je Luka odšel v Španijo že kot mulec, kjer so ga v okviru znanja, ki ga tam imajo, zelo dobro košarkarsko vzgojili, je velika sreča.

Je pa po mojem mnenju tudi zelo pomembno, da igra v ekipi, kjer mu trener neizmerno zaupa. Navkljub kakšni seriji zgrešenih metov in napak ga trener Rick Carlisle ne postavi na klop.
Mete vsi grešijo. Trener Rick Carlisle je pred kratkim izjavil nekaj pametnega: 'Poznam le eno vlogo za Luko, in sicer to, da igra!' To veliko pove. Vsakomur, ki kolikor toliko pozna košarkarsko igro, je takoj jasno, da mora biti tak igralec vodja ekipe. Ker kot sem že prej pojasnil, zato igrajo mnogo bolje prav vsi. Recimo, glej Dončićevega soigralca DeAndreja Jordana, ki ni ravno 'intelektualni orel' ‒ z Dončićem se zabava. Luka mu podaja uporabne žoge in on jih, srečen, zabija. Še več, kdaj mu, ker mu je hvaležen, žogo celo vrne. In tako je z vsemi preostalimi člani ekipe. Vsi vedo, da bodo, če bodo na pravem položaju na igrišču, žogo od Dončića tudi dobili. To je neprecenljivo dejstvo, ne zgolj zaradi morale v ekipi, temveč tudi zato, ker je s tem prav vsak član ekipe še dodatno motiviran in kot tak iz sebe iztisnil svoj maksimum. Sam vidim, da v Dallasu gradijo ekipo okrog Dončića in ta se bo v naslednjih sezonah, čez kakih pet ali šest let, potegovala še za kaj več kot le za 'play off'. In to čeprav so na zahodu najmočnejše ekipe.

Luka je zdaj že globalna košarkarska zvezda. Najbrž tudi zato, ker je tako zelo mlad in ga ni bilo junaka, ki bi pri teh letih tako izstopal. Kakšen razvoj mu napovedujete?
Zelo težko vprašanje. To je zame velika uganka in bojazen. Vse je preveč rožnato. Mlad je. Naj spomnim, kaj se je zgodilo Petru Prevcu. Če gre človeku s tolikšnimi intelektualnimi sposobnostmi kaj zelo narobe in se mu sistem poruši, lahko kaj kmalu izgubi vero vase. Čeprav se mi zdi, da je tak scenarij v Dončićevem primeru malo verjeten. Ampak saj veš, zgodi se lahko marsikaj. In tega me je strah. Veliko bo odvisno od njegove umske trdnosti. Da bo znal prebroditi slabe trenutke, ki bodo s kariero zagotovo prišli. Že zdaj je pod takim pritiskom, ki bi bil za marsikaterega dvajsetletnika previsok.

Pravijo, da je zaradi vsega tega dogajanja okrog Dončiča slovenska košarkarska liga zapostavljena. Tudi v medijih. Kako komentirate to?
Saj je res. Nedavno sem gledal tekmo Petrol Olimpije v Bologni. To je bila anti-reklama za košarko. 'Antikošarka'. Pa še povedali so mi, da so Ljubljančani odigrali eno boljših tekem v letošnji sezoni. Če imaš rad košarkarsko igro, je slovenska košarka težko gledljiva. Ne smem pozabiti poudariti pomembnega detajla ‒ Slovenci so košarkarsko zelo izobražen narod. Košarka je bila v Sloveniji vselej nacionalni šport številka ena. Tu jih je mnogo, ki prekleto dobro vedo za kaj gre ‒ od Obale do Maribora, Celja, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta do Ljubljane, ki je po mojem mnenju najbolj košarkarsko mesto, če ne na svetu, vsaj v Evropi. Mimogrede, rad povem, da sta mesti, ki se najbolj spoznata na košarko, Ljubljana in Trst. Zato ‒ kako boš današnjo slovensko košarko "prodal" Slovencem? Ne moreš jih kar tako 'prinesti okoli'.

Kako pa gledate na razvoj košarke v Kopru? Spremljate tekme Sixt Primorske?
Menim, da je projekt zelo dobro zastavljen. Govoril sem z nekaterimi koprskimi košarkarskimi delavci, ki so mi povedali, kakšen je ustroj kluba. Podpiram jih tudi, ker nudijo možnost talentiranim mladim igralcem. Nedavno sem s tem v zvezi govoril z Goranom Jagodnikom, ker me je zanimalo, kako napreduje Gregor Glas. Prav je tudi to, da klub zelo dobro sodeluje z drugimi ekipami v slovenskem Primorju. Ko bodo prebivalci Kopra začeli to ekipo jemati kot svojo in ne kot ekipo, ki jim je bila vsiljena od drugod, in ko bodo tekme začeli obiskovati v večjem številu, sem prepričan, da se koprski košarki pišejo zelo lepi časi.