Boljše pa je bilo moštvo Kubana, ki je v drugem polčasu vsakič, ko je Olimpija pridihala do ovratnika, dalo serijo košev in umirilo apetite Ljubljančanov, ki so zamudili priložnost za skalp sezone. Premalo sta bili dobro igranje v obrambi in skakanje. Včeraj je bilo na tekmi v legendarnem Tivoliju kar trpko spremljati srečanje pred le tretjinsko zasedenimi tribunam. Prišel je pač trenutek resnice, da je Olimpijinim košarkarjem postala prevelika tudi mala tivolska dvorana.

Evropski pokal je najvišje tekmovanje v katerem igra Olimpija, Lokomotiv Kuban pa je najmočnejše moštvo med vsemi, ki se bodo letos prikazala v Ljubljani. Vse tja do božiča se bodo srečanja različnih lig zvrstila v peklenskem ritmu.

Takšen je Olimpijin urnik te dni: "Vedeti morate, da mi po Kubanu ostane en dan. Regeneriramo se, malo pogovorimo pred Polzelo. Po tekmi na Polzeli odhitimo v Ljubljano in zjutraj smo že na avtobusu za Beograd. Ostane mi 24 ur priprave na Partizana. To je v vrhunski košarki zelo malo," je opis stratega Olimpije Gašperja Okorna.

Verjetno bi trener v takšnem primeru še najraje treniral ali pa vsaj sestankoval in analiziral s košarkarji kar v avtobusu. Izkušnje zadnjih let pa tako ali tako kažejo, da v Olimpiji denarja za kosilo po poti ni. Le popotnica v vrečki. Pred košarkarsko Olimpijo so trije trnovi meseci: in v takih primerih se marsikdo vpraša, ali ne bi morebitni decembrski izpad po prvem delu evropske sezone prišel kot odrešitev.