"Ne bom se zdaj poglabljal v to, kar je bilo, oziroma pogreval stvari. To sem pustil za seboj. Sem se pa pogovarjal v zadnjih letih z Igorjem Kokoškovom in seveda tudi zdaj z Radetom Trifunovićem. Glede na to, da sem z njim igral na Polzeli, se dobro poznava. Rekel je, da me bo imel v mislih, a glede na to, da so šli v zadnjih letih v pomlajevanje ekipe, bomo videli, kaj se bo zgodilo. Vedno sem pripravljen igrati za reprezentanco, če me pokličejo. Vsem fantom, ki jih poznam, sem čestital za naslov evropskega prvaka. Vsaka čast, odigrali so super. Zelo sem vesel, da so dokazali, da lahko tudi majhna Slovenija naredi dober rezultat," je po petkovi tekmi Evrolige med Olympiacosom in Žalgirisom (79:68) povedal v pogovoru z novinarjem Vala 202 Luko Petričem.
Kot je znano, je 35-letni Udrih na velikih tekmovanjih za reprezentanco igral le leta 2001 na EP-ju v Turčiji in 2006 na SP-ju na Japonskem, potem pa nastop zaradi različnih vzrokov večkrat odpovedal. "V reprezentanci je vedno prisotne nekaj 'politike'. Nerad gledam v preteklost, ker je ne morem spremeniti. Raje gledam v prihodnost," je dvakratni prvak v Ligi NBA s San Antoniem (2005, 2007) konec decembra razložil litovskim novinarjem ob prihodu v Kaunas, kjer po 13 letih znova igra košarko na stari celini.
Kako je doživel reakcijo slovenske javnosti, ki je bila po številnih odpovedih v večini nastrojena proti njemu? "Sem eden proti večini. Eden proti večini vedno izgubi. S tem se ne mislim ukvarjati. Kar je bilo, je bilo. Hočem gledati pozitivno naprej."
Slovensko reprezentanco naslednji dve tekmi čakata 28. junija in 1. julija, ko se bo v kvalifikacijah za SP 2019 v Stožicah pomerila s Španijo in Črno goro.
Optimističen za preboj na Final four
V četrtfinalu Evrolige je med Olympiacosom in Žalgirisom izid v zmagah 1:1, serija se zdaj seli v Litvo. Kako razpoložen je Pirej zapustil Udrih? "Vsekakor bi bili občutki lahko boljši. Dokazali smo, da jih lahko premagamo v tej dvorani, tu smo v tej sezoni zmagali že dvakrat. Upali smo, da bo šlo tudi v tretje, a žal ni. Zdaj imamo dve tekmi doma. Bo zelo težko, toda če se bomo držali načrta in bomo agresivni, se nam bo dobro izšlo. Sem zelo optimističen. Olympiacos je sicer ekipa, ki pogosto pride na sklepni turnir in je izkušena, a dokazali smo, da lahko igramo z najboljšimi."
Ponagajali sta mu poškodba in bolezen
Kako je zadovoljen s svojo vlogo v ekipi (na prvi tekmi je v 15 minutah dosegel štiri točke, na drugi v 7 minutah nobene)? "Za zdaj sem zadovoljen. Sicer je bilo malo nihanja, navajanja na evropsko igro, glede na to, da sem po 13 letih prišel nazaj. Potem sem imel tudi smolo, bil sem poškodovan in tudi bolan. Izgubil sem približno en mesec, ravno takrat, ko sem se začel dobro počutiti. Na novo sem moral priti v kondicijo in se navajati na igro. Trener mi še ne zaupa tako, kot bi si on želel in kot bi si želel tudi jaz. S treningi in tekmami bo bolje."
S trenerjem pri Žalgirisu Šarunasom Jasikievičiusom ga povezuje tudi skupno igranje za Olimpijo. Leta 2000 je v Ljubljani od njega prevzel "štafetno palico". Kako delujeta kot igralec in trener? "Odnos je v redu. Zelo sem ga spoštoval kot igralca in zelo ga spoštujem kot trenerja. On je trener in kar reče, to velja. Sicer pa je komunikativen in se lahko pogovoriš z njim vse, kar želiš. Ker želim tudi jaz iti v trenerske vode, se lahko marsikaj naučim od njega."
Igral bo še kakšni dve leti
Košarkar iz Šempetra v Savinjski dolini še vedno razmišlja tudi o Ligi NBA. Vrnitev v ZDA ni izključena. "Vsekakor, če bo prišla priložnost. Če bo kakšna ekipa potrebovala kakšnega veterana, bi bil rade volje mentor mladim igralcem. Mislim, da bom igral še kakšni dve leti. Upanje za vrnitev obstaja."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje