S 25-letnim košarkarjem Los Angeles Lakersov smo se pogovarjali dan pred začetkom velikega obračuna z Orlandom. Pravi, da je ekipa lani v finalnem dvoboju proti Bostonu maturirala in da je zdaj zrela za naslov. Odločen je, da se v domovino vrne z NBA-jevim prstanom, vendar tu njegovih ciljev za letos še zdaleč ni konec: "Čas je, da Sloveniji priigramo medaljo."

V lanski sezoni ste v končnici proti tekmecem z Zahoda izgubili le tri tekme, potem pa v finalu ostali praznih rok. Letos je bila pot do velikega finala zelo trnova. Je morda to lahko celo prednost?
To je velika prednost. Tempo je bil naporen, vendar smo zdaj "v igri". Glede na to, da nam je lani malo zmanjkalo in da smo v finalu drugič, si želiš prstana še bolj kot prej. Lani smo kot ekipa maturirali, sicer na zelo težek način, a je zdaj izziv še veliko večji.

Kako ste se pripravljali na tekme z Orlandom?
Glede na to da igra Orlando podobno košarko kot v Evropi, tako imenovani "in and out", bo obramba temeljila na Howardu in njihovih šuterjih. Treba bo izkoristi prednost domačega igrišča, diktirati igro tako v napadu kot obrambi. Ključ do uspeha bo obramba, seveda ni treba poudarjati ekipne igre.

Kakšna bo vaša naloga v finalu?
Glede na to, da imajo na klopi veliko igralcev, ki igrajo na mojem položaju, bom imel veliko priložnosti za dokazovanje. Moja naloga bo, da se osredotočim na, kot so ga poimenovali, X faktor tekme proti Clevelandu, Francoza Mickaela Pietrusa. To bo zame še poseben izziv. Poznam ga iz Evrope in se tega dvoboja še posebej veselim.

V rednem delu sezone so tudi igralci s klopi veliko prispevali k uspehom, v končnici pa nikakor ne dajejo takega učinka. Kje so glavni razlogi?
Gre pač za takšen moment. Naše vloge so se spremenile. V rednem delu je bilo drugače, kot je zdaj v končnici. Delamo tisto, kar trener od nas pričakuje. Ne gre samo za točke, ampak smo bolj osredotočeni na obrambo in na to, da igramo pravilno košarko. Če vidimo, da je kdo v boljšem položaju, mu žogo enostavno podamo. Vse je podrejeno ekipi in končni zmagi.

Lani ste imeli izjemno sezono. V rednem delu ste Denverju in Torontu nasuli po 22 točk, v tretji tekmi finala pa Bostonu 20. Letos vam ne gre tako dobro. Kje vidite glavne razloge za slabši učinek?
Nerad iščem izgovore. Enostavno gre za »ups and downs«. Sezono sem začel s poškodbo, tudi med rednim delom so me pestile manjše težave, kar je rezultiralo v manjši minutaži. Toda življenje me je izučilo, da vse pride na svoje mesto. Zdaj je vse za mano. Finale je velika priložnost, da se vrnem, da dokažem in pokažem, kaj zmorem. Igram manj in imam drugačno vlogo kot lani. V bistvu zame nima nobenega pomena, če igram 20, 30 minut na tekmo in dosežem 20 točk. Zame je glavna ekipa in končna zmaga.

Na začetku vaše kariere so vas klicali “11 am shooter”, potem pa ste po zaslugi odličnega metanja trojk postali “The Machine”. Vsi vas poznajo predvsem po trojkah, a tudi v obrambi ste že velikokrat prikazali izvrstno igro. Mislite, da so mnogi spregledali tudi vaše preostale odlike?
V Jacksonovem trikotniku je moja vloga, da poleg dobre igre v obrambi, mečem trojke, seveda, odvisno od položaja. Večkrat nisem v situaciji, da prodiram proti košu. Obožujem igro "pick and roll". Če imaš prave soigralce, je to pravi užitek. Podobno igra tudi Orlando.

Lakersi že vse od junija 2002 čakajo na naslov prvaka. Čutite kakšen poseben pritisk, ki je iz leta v leto večji?
Ja in tega ni treba skrivati. Ambicije kluba, navijačev in mesta, kot je Los Angeles, so osvajanje naslovov. Menim, da si letos organizacija, kot so Los Aangeles Lakersi zasluži naslov in kot igralec Lakesrov se moraš s tem soočiti. Sam preprosto obožujem pritisk in uživam v takih tekmah.

Staples Center ne slovi kot najbolj glasna dvorana v ligi. V kateri dvorani je najtežje igrati?
To je težko povedati. Končnica je povsem nekaj drugega in navijači v vseh dvoranah postanejo še posebej glasni. Omenil bi morda dvorano v Utahu, kjer sem v končnici že igral dvakrat. Seveda pa je najlepše in najboljše doma, v Staples Centru.

Nekateri zvezdniki Lige NBA ne posvečajo veliko pozornosti svojim spletnim stranem oz. jih celo nimajo. Vi imate moderno stran www.vujacic.net, kjer ste v stiku z oboževalci. Kdo skrbi za vašo stran?
Z mojo spletno stranjo se ukvarja firma Attention Interactiv, ki je specializirana za take stvari. Delajo mi tudi marketing in PR. Prav v petek sem povabljen na bejzbolsko tekmo LA Dodgersov, kjer bom vrgel prvo žogo na tekmi. Stran sem naredil za navijače in ljudi, ki imajo radi košarko, ki hočejo videti in vedeti, kaj se z mano dogaja. To je priložnost, da ostanem v stiku z vsemi tudi na dolgih potovanjih. Super je, da po vsem svetu vidijo, kakšno je NBA-življenje.

Med navijači v LA-ju ste zelo priljubljeni. Kako je prišlo do »ljubezenske zgodbe«?
Tu sem že pet let in počutim se doma. Vse se je dogajalo postopoma in nič ni lepšega, kot da te sprejme ta publika. Garal sem, da sem si pridobil to zaupanje, in nisem jih še razočaral.

Kdaj se nameravate vrniti v Slovenijo? Takoj po koncu serije ali si boste vzeli v ZDA še malce oddiha?
Sezona je bila dolga. Najprej grem na počitnice, da si zbistrim glavo. Upam, da v Slovenijo pridem s prstanom NBA-prvaka. Potem bom vse sile usmeril v reprezentanco, ki ima tudi visoke cilje.

Koliko imate še stikov s Slovenijo, glede na to, da v ZDA prebiva tudi vaša družina?
Stikov je veliko. Nikoli ne smeš pozabiti, od kod si. Komaj čakam da se vrnem nazaj in zaigram za reprezentanco. Izkoristil bi to priložnost in še enkrat čestital Mariborčanom za osvojeni naslov v nogometu. Hvala tudi za dres z vsemi podpisi igralcev, ki so mi ga poslali.

Kdaj ste bili nazadnje v Sloveniji?
Lani po podpisu pogodbe z Lakersi sem bil 10 dni v Sloveniji in se nato spet vrnil v Los Angeles.

Kako vidite svojo vlogo v slovenski reprezentanci?
Veseli me, da se je vabilu odzvalo dosti kakovostnih igralcev. Pričakujem določeno vlogo in da prevzamem del bremena tudi na svoja ramena. Imamo kakovost in čas je, da Sloveniji priigramo medaljo. Torej, najprej pridem v Slovenijo s prstanom, nato pa vsi skupaj še z medaljo.

Ste v stiku s katerim izmed slovenskih košarkarjev?
Ne preveč. Nazadnje sem se slišal s Smokijem in Benotom, zadnje čase pa nimam dosti stikov.

R. K.