Lansko poletje je Durant poskrbel za enega najodmevnejših prestopov v zgodovini Lige NBA. Dres Oklahome Cityja, kjer je igral od začetka kariere leta 2007 – franšiza je sicer do leta 2008 domovala v Seattlu –, je zamenjal za modro-rumeno majico Bojevnikov in novo domovanje našel v Oaklandu. Selitev na skrajni zahod ZDA je imela le en namen – osvojitev naslova. Prstan si je 28-letni krilni košarkar nadel v velikem slogu – z zanesljivo zmago nad branilci naslova iz Clevelanda (4:1), obenem pa je prejel tudi nagrado Billa Russlla za najkoristnejšega posameznika finala.
Misijo je izpolnil že v prvi sezoni v bojevniški zasedbi. Toda lansko potezo so mu številni košarkarski navdušenci zamerili. KD je jasno fantastičen igralec, vedno je spadal tudi med najbolj priljubljene, toda letos je zaradi svoje poteze – sicer ima še vedno veliko privržencev – postal v slogu stripovskih zgodb o superjunakih glavni zlobnež NBA-ja. Z njegovim odhodom je veliko naklonjenosti požel Russell Westbrook, s katerim sta tvorila udarni dvojec Thunderja, čeprav pri večini predtem vsestranski branilec ni spadal v kategorijo najpriljubljenejših.
Toda Durant je presodil, da skupaj z njim do tako želenega prstana ne bo prišel. To se je potrdilo na primer leta 2012, ko je bila Oklahoma najbližje, a Westbrook v ključnih trenutkih ni igral, kot bi organizator igre na taki ravni, kot je finale NBA-ja, moral. Lani je bil OKC znova blizu, že pred tem, da izloči Golden State, ki pa je naredil preobrat in dobil polfinale Zahoda. Tedaj je razočaral tudi Durant. "Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži," in pot ga je vodila k Stephu Curryju, s katerim zdaj tvorita še smrtonosnejši dvojec, kot prej z Westbrookom, in druščini.
Nagrada za poraz v finalu - Durant
Že v preteklosti so zvezdniki prstan iskali v "zlati državi", a po to priložnosti prihajali v Los Angeles k slovitim Lakersom. Enim, kot na primer Bobu McAdooju, je to uspelo, drugim, tak je recimo Karl Malone, ne. Durant se je v najboljših košarkarskih letih odločil za odhod nekoliko severneje v Kalifornijo, v zalivski del, kjer se je ustvarila trenutno najboljša dinastija v NBA-ju. Golden State je imel v letih 2009, 2011 in 2012 srečno roko na naboru, potem pa se je v Oaklandu oblikovala zvezdniška trojica treh mladeničev Curry – Klay Thompson – Draymond Green.
S prihodom Steva Kerra so Bojevniki postali najboljši v ligi in v sezoni 2014/15 tudi osvojili pokal Larryja O'Briena. Golden State je imel letos tretjič zapored najboljši izkupiček rednega dela, neverjeten pa je bil predvsem lani, ko je podrl rekord Chicaga, ko je na 82 tekmah klonil le devetkrat. Nato je sicer v finalu moral premoč priznati Clevelandu in se – ob osvojitvi prstana je letos Green dejal, "če je bila nagrada za poraz prihod Duranta, sprejmemo" – poleti okrepil z najboljšim igralcem, ki ni LeBron James.
Durant v nasprotju z nekaterimi košarkarji, ki so v preteklosti že iskali manjkajočo lovoriko v karieri, ni odšel k boljši ekipi, ampak kar k najboljši. Že pred sezono je bilo jasno, da sta praktično kandidata za naslov le dva – Golden State in Cleveland. Kvota na ta finale je bila minimalna, kot pa se je pozneje izkazalo, pa tudi Cavsi, sijajnemu Jamesu navkljub, niso bili kos mogočnim Warriorsom. Toliko le, da so jim z eno zmago "pokvarili" popolno pot do naslova.
Najboljši v najboljši ekipi
Prišel je v najboljšo ekipo v ligi in postal njen ključen mož. Pred tem je igral za Oklahomo, kjer sta bila njegova soigralca Westbrook in James Harden, letos najboljša strelca lige in glavna/edina kandidata za nagrado MVP-ja rednega dela, pa je bil tudi v tej ekipi z naskokom najboljši. Dubsi, ki so že tako fantastična ekipa z omenjeno zvezdniško trojico, obenem imajo v moštvu tudi Andreja Iguodalo, ki je bil MVP finala 2015, nekdanji ameriški reprezentant in obraz franšize v Philadelphii, so dobili še piko na i. Durant se je pridružil Curryju, ki je bil v zadnjih dveh sezonah MVP, sezono pred tem pa je nagrado dobil Durant. Curry je bil lani tudi najboljši strelec lige, Durant, ki je strelsko krono osvojil kar štirikrat, pa je bil tretji. Najboljšo ekipo je naredil praktično nepremagljivo, ligo – vsaj redni del, glede na rezultat pa tudi skoraj vso končnico do finala – nezanimivo in zato je dobil tak status.
Če mu potezo zameriš ali ne, si njegov privrženec ali ga preziraš, če se obremenjuješ z njegovo potezo, ali ti je vseeno, in če kot košarkarski navdušenec preprosto le uživaš v njegovih veščinah, mu moraš priznati izjemnost. Durant je svojevrsten in ob Jamesu brez dvoma trenutno najboljši igralec na svetu, obenem pa najboljši košarkar neverjetno nadarjene generacije 1988 s Curryjem, Westbrookom, Derrickom Rosom, Kevinom Lovom …
Warriorsi imajo za sabo izjemno glasne navijače v Oaklandu, San Francisu in okolici. Z uspehi so si pridobili tudi tako imenovane "bandwagon" navijače, kar je značilnost športa. Z velikimi uspehi so si pridobili tudi ogromno nasprotnikov, še dodatne s prihodom Duranta in tako obenem postali najbolj priljubljeno in najbolj osovraženo moštvo v NBA-ju. To je bilo mogoče videti tudi ob našem obisku Bostona, kjer so se Warriorsi pomerili s Celticsi. Bostončani so veliki športni navdušenci, v dvorani pa je bilo tudi ogromno navijačev Golden Stata. To je bilo v prvem mesecu sezone in Bojevniki še niso bili videti kot šampionsko moštvo. Toda to je bilo popolnoma razumljivo, saj je bila ekipa precej spremenjena. Zaradi Duranta so se v Oaklandu morali odpovedati nekaterim pomembnim igralcem, prišli so še nekateri novinci in za uigravanje so potrebovali precej časa. O tem sta za MMC tedaj spregovorila tudi prva zvezdnika Durant in Curry.
Zdaj je v karieri osvojil vse
Predvsem drugi, ki naj bi poleti prejel od franšize ponudbo za več kot 200 milijonov dolarjev za pet let, se je povsem prilagodil, ni silil v ospredje in sprva ni spominjal na Stepha iz zadnjih dveh sezon. Že v SMS-sporočilu naj bi KD-ju lani poleti napisal, da ga zanima le končna zmaga in da mu razporeditev vlog ni pomembna. Toda kmalu je tudi on ujel ritem, modro-rumeni stroj pa je počasi začel mleti. V mislih zvezdnikov je bil izključno le en cilj – prstan. Z lovljenjem rekordov so se opekli lani. Rekord nekaj pomeni le, če je potrjen z naslovom, in ko je bilo najbolj treba, je bil letos Golden State najboljši. S precej privarčevanimi močmi je prišel do najboljšega izhodišča po rednem delu, nato pa je z rušilno močjo podiral eno oviro za drugo, do zadnje prepreke pred Larryjem O'Brienom – Clevelandom. Samo 17 tekem so Warriorsi potrebovali za prstan oziroma klonili so le enkrat. Vmes so nanizali 15 zaporednih zmag, kar je rekord v končnicah vseh ameriških profesionalnih športov. Le en poraz je pomenil več kot 94-odstotno uspešno, kar je bil slab odstotek boljši od uspeha Lakersov leta 2001, ki so v končnici prav tako izgubili le enkrat, toda tedaj so za napredovanje v prvem krogu zadostovale še tri zmage.
Durant je preprosto izkoristil možnost, ki se mu je odprla, da popolni svojo kariero. V njej je zdaj dosegel vse, pa bo šele letos dopolnil 29 let. Prav zaradi tega je moč Golden Stata še toliko bolj zastrašujoča, saj je zvezdniška četverica komaj prišla v najboljša leta. KD je bil že pred prihodom v Oakland prihodnji član Hrama slavnih, zdaj pa je dokončno svoje ime vpisal med največje. V karieri je bil že novinec leta, večkratni strelski prvak, uvrščen v prvo peterko, nastopil je na tekmi vseh zvezd, bil MVP rednega dela, zdaj pa ima prstan in ob tem še naziv MVP-ja finala. Izjemen je bil tudi v dresu ameriške reprezentance, s katero je postal leta 2010 svetovni prvak in bil MVP turnirja v Turčiji, osvojil pa je tudi dva olimpijska zlata in bil na obeh igrah najboljši strelec ZDA.
Najmlajši strelski kralji lige
Že ob prihodu v Ligo NBA je zablestel in hitro izpolnil visoka pričakovanja. Na naboru je bil sicer izbran kot drugi. Znova se je nabor ponesrečil Portlandu. Namesto Duranta je izbral Grega Odna, ki je zaradi številnih poškodb odigral v NBA-ju le dobrih 100 tekem. Seattle pa je imel srečno roko. Durant je hitro postal eden najboljših strelcev lige in bil prvi že v tretji sezoni, ko je bil star šele dobrih 21, s čimer je najmlajši s strelsko krono v zgodovini lige. Pred leti so ga poimenovali kar strelsko čudo. Namreč ob tako dobrem začetku so nekateri že računali, da bi lahko ogrozil število točk, ki jih je v bogati in predvsem dolgi karieri dosegel Kareem Abdul-Jabbar, a so tudi Kevinu na pot prišle poškodbe. Izpustil je večino sezone 2014/15. Tudi letos je navijače Golden Stata zaskrbelo, ko je predčasno končal redni del. Toda med okrevanjem se je le ogrel za odločilen del, kjer je bil neustavljiv.
Sijajno je igral v finalu. Na vseh tekmah je bil najboljši posameznik svojega moštva, vsakič presegel 30 točk, tudi na četrti tekmi, ko Bojevnikom ni šlo, je dal svoj delež. Dobro je igral tudi v obrambi, pomagal ustavljati Jamesa in zadeval, ko je bilo to najbolj potrebno. V svojem slogu, z metom iz visokega skoka, ko žogo po preigravanju izpusti v najvišji točki, ga je praktično nemogoče blokirati, saj ima razpon rok krepko čez 220 cm, obenem pa ima višino centra – uradno sicer 206 cm, a, kot je tudi sam priznal, je v resnici visok okoli 213 cm (želi biti krilo in zato uradno nižji, da se ga ne označuje za igralca pod obročem). Zadeva z vseh položajev, s svojo hitrostjo v prodorih prehiteva visoke košarkarje, ki ga pokrivajo, obenem pa je v teh prodorih tudi zelo iznajdljiv in izkorišča svoje atletske predispozicije. Z meti z vseh položajev in razdalj predstavlja novo dimenzijo in dodano vrednost v že tako sijajnem napadu Golden Stata, fantastični ekipa, ki je z njim postala še boljša, praktično nepremagljiva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje