se v slovenskem avtošportu vrteli trije milijoni evrov, zdaj pol manj. Pokroviteljev skorajda ni več. Največji vložek je trud v domačih delavnicah.

Z relijem v Labotski dolini v Avstriji (med 122 posadkami iz 10 držav je bilo 20 slovenskih) se je začelo državno prvenstvo v reliju. Najboljši Slovenec je bil Aleks Humar na sedmem mestu.
Igor Tominec je za Športno zgodbo na Valu 202 pripravil naslednji prispevek:

Avtomobilizem je luksuzni šport, ki je že pred leti prvi občutil varčevalne ukrepe pokroviteljev, takšne, kot jih zdaj doživljajo tudi vsi preostali športi, tako da ni presenetljivo, da število slovenskih posadk v reliju vztrajno upada. Reli je v Sloveniji najbolj razvita avtomobilistična panoga in kot takšna nekakšen kazalec celotnega dogajanja. Letos je na uvodno gostovanje na avstrijsko Koroško odpotovalo le še 20 slovenskih posadk, saj je prav ta uvodni reli najdaljši in najdražji. Tisti, ki mukoma še naberejo dovolj denarja za dirkanje v slovenskem prvenstvu, bodo svoje prihranke raje porabili za preostale krajše in cenejše relije na domačih cestah v nadaljevanju sezone.

O kakšnih sistemskih vlaganjih pokroviteljev v ta šport ni več ne duha ne sluha. Slovenskemu prvenstvu lahko rečemo samo še ljubiteljsko prvenstvo, saj vztrajajo le tisti, ki so v vrtenje volana in vonj po bencinu tako zaljubljeni, da v ta šport še vedno vlagajo svoj denar. Pred kakim desetletjem so se po izračunih poznavalcev v slovenskem avtomobilizmu še vrteli približno trije milijoni evrov na sezono, danes vse posadke skupaj na leto verjetno ne dosežejo niti polovice tega. Govorimo o denarju iz družinskih proračunov, največji vložek v slovenski avtomobilizem pa je trud v domačih delavnicah.

Ker po oceni javnosti ne gre za družbeno gledano silno pomemben šport, čeprav je določen del te panoge pomemben z vidika prometne varnosti, se nihče ne vznemirja, da panoga počasi, a vztrajno tone. Skromen denar, ki je namenjen temu športu, enostavno ni bil nikoli namenjen razvoju, v takšnih neperspektivnih razmerah pa tudi zadnji preostali pokrovitelji ne vidijo smisla vlagati. Tako se je letos denimo poslovila še Hella, ki ne bo več podpirala najbolj tradicionalne prireditve, majskega Saturnusa. Dejstvo je, da bi bilo treba slovenski avtomobilizem postaviti na povsem novih temeljih, kar pa se nekaj časa še ne bo zgodilo, saj se s tem že desetletja ukvarjajo isti ljudje, brez dotoka sveže krvi in idej.