Krovna zveza AMZS je sporočila, da dirke svetovnega prvenstva razreda MXGP letos v Sloveniji ne bo, išče pa dolgoročne in trajnostne rešitve za ustrezno prizorišče za takšna tekmovanja. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, se je projekt izvedbe dirke na mariborskem letališču, ki je veljal za najboljšo možnost in je imel tudi veliko podpore, ustavil.

"Razmišljali smo o hitri različici, da bi še lovili letošnjo sezono. Ni tako enostavno, da se tekma uvrsti v koledar. A smo bili zelo dejavni in podjetje Infront je bilo zelo naklonjeno. Ne le zaradi Tima, ampak ker smo predstavili mamljivo ponudbo, da bi dirko umestili v okolje, kjer jih še ni. Ta pot zdaj ni uresničljiva, naleteli smo na ovire, ki jih nismo mogli preseči," je dejal Andrej Brglez, predsednik AMZS-ja.

Ključna točka, na kateri se je projekt ustavil, je bila potrebna širitev začasnega dirkališča zaradi zahtev podjetja Infront. Kot so pojasnili pri AMZS-ju, so ugotovili, da bi za potrebe dirke na ravni SP-ja presegli gabarite letališča oziroma letališkega zemljišča in posegli na sosednje kmetijsko zemljišče, za takšen poseg pa (pričakovano) niso dobili soglasja Sklada kmetijskih zemljišč.

Načrt B: iskanje zemljišča, na katerem bi postavili središče za dirke

Po prvem razočaranju, ker Gajserja navijači ne bodo videli na delu na domačem terenu, so v AMZS-ju sklenili, da bodo poiskali trajnejšo rešitev. Namesto začasnega dirkališča, ki za postavitev in podrtje zahteva veliko sredstev, daljših učinkov pa nima, so se odločili za načrt B, iskanje primernega zemljišča v Sloveniji, na katerem bi postavili lastno središče za dirke. Ne le za motokros, tudi za druge terenske discipline, kot so trial, cross country in enduro.

"Imeli smo izkušnje s centrom varne vožnje Vransko. In zakaj ne bi ponovili zgodbe še s športnim objektom? Zato smo začeli na začetku, s pridobivanjem lokacij. Tu je naše sporočilo javnosti zelo jasno: primerna zemljišča obstajajo, veliko jih je. Mi imamo znanje, voljo in interes, da ta projekt vodimo. In vidimo, da je primeren čas za to, ker tudi država razume, kako velik potencial je v takšnih projektih," je dodal Brglez.

"Odločili smo se, da motokros in druge panoge združimo v večjem centru, ki bi ga imenovali nacionalni center motošporta. To bi bilo celoletno prizorišče v urejenem okolju, spoštovali bi varovanje okolja in vodovarstvene zahteve. Prednostno bi bil namenjen za dirke razreda MXGP, potem pa še za druge panoge," je načrte pojasnil Mario Gregori, vodja upravljanja nepremičnin AMZS-ja.

Računajo na funkcionalno degradirana območja

AMZS je za sodelovanje prosil tudi vse v Sloveniji, ki imajo primerno zemljišče. Za bodoče dirkališče potrebujejo 15 do 30 hektarjev, teren mora biti lahko dostopen (bližina avtoceste), idealen je takšen z delnim reliefom, mora pa biti tudi primerno oddaljen od naselij. "Najbolj računamo na funkcionalno degradirana območja, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, okrog 1300. Zato vabimo državo, lokalne skupnosti, da preverijo, kje imajo taka območja in jih ponudijo, mi se bomo odzvali zelo hitro," je pristavil Gregori in pojasnil, da bi po najbolj optimistični različici lahko do novega objekta prišli čez tri ali štiri leta.

Kot je v predstavitvi študije in ob primerih podobnih projektov v tujini še omenil Grigori, računajo predvsem na funkcionalno degradirana zemljišča, kot so opuščeni peskokopi, deponije in podobno. Takšnih zemljišč je v Sloveniji po podatkih iz leta 2020 več kot 3600 hektarjev, zato upajo, da bodo do konca marca, ko so postavili rok za zbiranje ponudb, te tudi dobili.