V velikem slogu in s popolnim točkovnim izkupičkom je Nizozemec Jeffrey Herlings z 99. zmago potrdil svoj drugi naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu MXGP. Zasluženo, prikazal je največ znanja na vseh podlagah, edini od trojice v boju za naslov je zaradi poškodbe izpustil celotno dirko. V sezoni, v kateri je bilo 18 velikih nagrad, je bil najboljši kar na devetih.

Če bi bil razplet drugačen, uspeh preostalih dveh ne bi bil nič manj zaslužen. Francoz Romain Febvre in Tim Gajser sta bila vso sezono podobno hitra. V izjemni generaciji dirkačev so odločale malenkosti. Da je del te tudi slovenski motokrosist, smo lahko ponosni, imeti dirkača med elitno petnajsterico tovarniških pilotov, je privilegij.

Sorodna novica Gajser sezono končal z 2. mestom; Herlings prvak

Slovenija je po zaslugi Gajserja motošportna velesila. Po neuspehu je bil najbolj med vsemi razočaran prav 25-letnik. Na odru, ko so bile glave še vroče, ni zmogel skriti razočaranja, malce pozneje je na novinarski konferenci nemo strmel v predstavnike sedme sile, z zasanjanim pogledom v daljavo. Po toliko naslovih, vajen zmagovanja, sploh v zadnjih dveh letih, je cilj za tekmovalca njegove kakovosti ostati na prestolu najboljšega in ta ni bil dosežen. Medtem ko je njegov obraz kazal znake razočaranja, se je za tem, pa se je komaj končala sezona, že delal načrt za prihodnjo. V pogovorih z novinarji je namreč vse misli in odgovore zapeljal v prihodnje leto in priprave, ki se bodo s testiranjem novih materialov začele že čez teden dni. Pravi šampion, lačen novih izzivov in uspehov.

Nikakor pa ni bilo čutiti razočaranja med tisočerico slovenskih navijačev, ki je bila glasna od prvega do zadnjega kroga, in je slovenskega motokrosista z glasnim hupanjem in vzklikanjem pozdravljala pred šotorom Honde še v večernih urah, ko so prizorišče zapustili vsi preostali. Zavedajoč se, kakšnega šampiona imamo v svetu motokrosa, se je za vse predstave motokrosistu oddolžila na najlepši možni način. Pričakovati, da bo Slovenec na vrhu prvenstva ob koncu vsake sezone, namreč sodi med zgodbe za knjižne police s tistimi najbolj neverjetnimi pravljicami.

Pa vendar jo, ne glede na dejstvo, da je Gajser zdaj uradno tretji tekmovalec sveta, še vedno spremljamo. 25-letnik že zdaj sodi med legende, pred njim pa so še najlepša dirkaška leta.

Član nadarjene generacije je eden najzaslužnejših, da se je za pokoj odločila dirkaška legenda, Italijan Antonio Cairoli, z devetimi naslovi drugi najuspešnejši motokrosist vseh časov. Dolgo je veljal za nespornega leva krdela 40-erice, pri 36 letih pa je enostavno spoznal, da se v boj ne z enim, temveč tremi ali štirimi deset in več let mlajšimi, ne zmore več kosati.
Italijanu se lahko za fantastično kariero globoko priklonimo, priznanje na domačih tleh pa je prejel že pred leti, ko so ga italijanski novinarski kolegi in kolegice v hudi konkurenci nogometašev, Valentina Rossija, alpskih smučarjev in drugih razglasili za športnika leta.

Zato je toliko bolj čudno obrazložiti vsem tujim novinarjem iz motošportnih nacij, kot so ob Italiji še Francija, Velika Britanija, Španija ter druge, da Tim podobnega priznanja doma še ni bil deležen.