Toda tisti, ki so se odločili, da bodo zares prijeten sobotni večer preživeli v mestu naše jedrske elektrarne, jim zagotovo ni žal. Prireditelji so znova poskrbeli za spektakel, ki smo ga tu z le redkimi prekinitvami vajeni že 11 let.

Ko je Violeta Freeland, neumorna organizatorica dirk v zadnjem letu lani v oktobru sporočila, da se Krško vrača v koledar dirk najvišjega ranga, skoraj nismo verjeti. Niti ob dejstvu, da se je v svetovno serijo vrnil najboljši slovenski dirkač na motorjih brez zavor Matej Žagar. Da se nekdo v teh časih, ko lepa večina le jadikuje in stoka, odloči za organizacijo športne prireditve, ki zahteva precej visok denarni vložek, je bilo namreč skoraj nerazumljivo, da ne rečem, da je mejilo na norost. Ampak prireditelji v Krškem so ob zelo skromni domači ponudbi dirk na ovalih enostavno morali zagristi v to jabolko.

Spidvej se je na velika vrata vsaj za en konec tedna vrnil tudi na slovensko športno sceno, ki zelo skromno, skorajda mačehovsko spremlja nastope Mateja Žagarja, ki je, denimo, sedmi najboljši voznik na svetu.

Ko sem se sinoči pred dirko pogovarjal s poljskimi kolegi, mi je bilo kar nerodno ob njihovih vprašanjih. Čeprav veljajo za velike poznavalce spidveja, so bila nekatera vprašanja o našem trenutku tega športa skoraj takšna, kot da bi namerno izzivali, češ pa ja ne bo Žagar danes premagal naših asov. Na podlagi petkovega treninga, ki pa nikakor ni tako odločilen kot denimo v cestnem motociklizmu, smo kar z nasmehom prišli v Krško. Slovenski poročevalci mislim.

Na koncu je 8. mesto Mateja Žagarja manj od pričakovanj, sam je bil nad vsem celo izjemno razočaran, Poljaki pa so se po koncu samo muzali in smejali, saj so z Jaroslawom Hemplom in Tomaszem Gollobom vzeli prvo in tretje mesto. Zares izjemno, Žagarju pa je ob zelo trdi progi ostalo le vprašanje v zraku, ali so mu prireditelji namerno pripravili progo, ki mu ne odgovarja. Sam zdaj tu ne bom iskal razlogov za še eno odprto bojno polje med različno mislečimi pri nas. Enostavno je bilo, kot je bilo. Dirka za VN Slovenije je namreč tako pomembna za slovenski spidvej, da si to znajo predstavljati le redki in le želimo si lahko, da bo gospa Freelandova pri pridobitvi dirke in denarnih sredstev uspela tudi prihodnje leto.

Matej bo včerajšnji nastop tudi predelal v svoji glavi. V vsem je v celoti dozorel, časa za kaj več kot osmo mesto pred domačimi gledalci bo še dovolj, bolj skrbi, da ni pravega naslednika na slovenskih ovalih, čeprav se je Sandi Čonda zares potrudil. Do Žagarjevih čevljev pa ga loči še ogromno.