tu.

Ko smo ob velikonočnem koncu tedna v Trentinu ob progi spremljali našega mladeniča z Dravskega polja, smo se podobno kot v lanski celotni sezoni muzali ob progi in v poročevalskem središču, češ zdaj imamo prvaka za kar nekaj časa in le stežka se ga bo sklatilo z zmagovalne poti. Vse je delovalo, kot mora. O tehniki nismo niti razmišljali, saj so japonski inženirji pri Hondi popolnoma padli pod vpliv Boga Gajserja, ki jih je v zadnjih mesecih prepričal z nekaj svojimi predlogi. In šele ko so jim sledili mojstri z Daljnega vzhoda, ki redko priznajo, da kdo ve več kot oni, so uvideli, kaj je na njihovi hondi zares dobro za tako talentiranega voznika, kot je Tim Gajser.

Žal se je idila zelo hitro podrla. Ob Timovem padcu v Latviji priznam, da mi je zastal dih, in še danes, ko se v mislih spomnim njegovega strmoglavljenja neposredno na hrbet na trdna tla, sem si dejal le eno, kar vedno poudarim ob stikih s fanti, ki uživajo v športih, ko imajo pod svojimi zadnjicami kakšno konjsko moč več. Ob vsem je tedaj Tim Gajser dejal, da je bil padec hud, ampak da bo kmalu dobro. Vedel sem, da se drugače niti ne more in tudi ne sme odzvati na vse skupaj. Toda ko je bil v Nemčiji znova na tleh, pa svojih črnogledih misli nikakor nisem želel spustiti nad Gajserjevo moštvo.

Že na naslednji postaji se je pokazalo, za kako hudo poškodbo je šlo. Zdravniki, ki na prizoriščih na najvišji ravni skrbijo za dirkače, žal niso odkrili zlomljene lopatice, kar so pokazali šele rentgenski posnetki v mariborskem kliničnem centru. Počitek je bil neizbežen. Po nedeljski vrnitvi na dirko so številni zapisali, da je Gajser prehiteval z vrnitvijo. Gledalci ob progi v Lombardiji pa so na največji državni praznik znova razvili slovenske zastave - in to na najvišje drogove. Tim Gajser je poskusil po svojih najboljših močeh, ampak 10. mesto je zdaj mejnik za preostale dirke do konca sezone. Apetiti ne smejo biti previsoki. Okrevanje je na prvem mestu. Seveda tudi razmišljanje o naslednji sezoni, ki znova odpira vrata selitve v elitno ameriško tekmovanje. Nedvomno pa bo zdaj nov izziv vrnitev v vrh svetovnega prvenstva, saj si ne znam predstavljati, da bi se od tekmovanja MXGP Tim Gajser poslovil drugače, kot smo bili vajeni v zadnjih dveh sezonah. Torej z naslovom najboljšega na svetu.

Ali Tim Gajser s hitro vrnitvijo pri taki poškodbi, kot je zlom lopatice, prehiteva ali ne, nikakor ne bomo sodili. To je odločitev ekipe okrog njega. Prepričan sem, da brez zelene zdravniške luči tega ne bi bilo, saj je lahko na tehtnici tudi podaljšanje zdravstvenih težav. Že prihodnji teden bo nov izziv na Portugalskem. Realnost je seveda taka, kot je. V Gajserjevem taboru do te pomladi težav s poškodbami niso poznali. In kot je pred odhodom v Lombardijo rekel mladenič sam, da po soncu pride grmenje in se nato vrne sonce. To zadnje v zadnjih dveh dneh še ni sijalo v polnem sijaju, kot smo bili vajeni, da ne rečem razvajeni. Bo pa sonce iz Gajserjevega tabora zagotovo še pripekalo.