Urška Žolnir je osovojila prvo medaljo za Slovenijo v Atenah. Foto: RTV SLO
Urška Žolnir je osovojila prvo medaljo za Slovenijo v Atenah. Foto: RTV SLO
Nelson Piquet
Nelson Piquet je osvojil tri naslove svetovnega prvaka v formuli ena. Foto: EPA
Guillermo Vilas
Guillermo Vilas je najboljši argentinski teniški igralec vseh časov. Foto: EPA
Jim Courier
Jim Courier je s svojo bejzbolsko čepico blestel v začetku devetdesetih let. Foto: EPA
Thierry Henry
Henry je prava legenda Arsenala. Foto: EPA
Thierry Henry
Thierry Henry je nepogrešljiv v francoski izbrani vrsti in pri Arsenalu. Foto: EPA
Harry Reynolds
Harry Reynolds je postavil izjemen rekord na 400 metrov, ki ga je izboljšal šele Michael Johnson.
Marco van Basten
Marco van Basten je moral zaradi poškodb mnogo prezgodaj končati kariero.

To je bilo prvo odličje za Slovenijo na igrah v Atenah. Žalčanka, dvakratna evropska mladinska prvakinja, se je na olimpijske igre uvrstila z wild cardom le dva dni pred začetkom iger. V prvem krogu je bila prosta, v drugem pa ji je nasproti stala Kubanka Driulys Gonzales, prvakinja iz Atlante, srebrna iz Sydneyja ter bronasta iz Barcelone. Žolnirjeva si je prednost priborila 23 sekund pred koncem in mirno končala dvoboj v svojo korist. V drugem krogu je z iponom izločila Gello Vandecaveyo.

V dramatičnem polfinalu proti Avstrijki Claudii Heill so sodniki Žolnirjevi v zadnji sekundi dvoboja dodelili četrto kazen zaradi pasivnosti. Bila je na tleh, za naslednji dvoboj za bron pa je imela le 10 minut časa za pripravo. V izenačenem boju za tretje mesto proti Kanadčanki Marii Helen Chisholm je odločila dvoboj 38 sekund pred koncem, ko ji je uspel vazari. Osem let kasneje je v Londonu postala prva Slovenka v samostojni Sloveniji z naslovom olimpijske prvakinje.

1952
Rodil se je brazislki dirkač Nelson Piquet. V formuli ena je nastopal med letoma 1978 in 1991. Svetovni prvak je bil trikrat (1981, 1983 in 1987). Debitiral je na VN Nemčije leta 1978. Na 207 dirkah je zmagal 23-krat. Leta 1986 sta z Nigelom Mansellom vozila v Williamsu, bila sta velika tekmeca, medsebojno sta si odvzemala točke, naslova pa se je veselil Alain Prost. V svoji zadnji sezoni je leta 1991 z Bennetonom presenetljivo slavil na VN Kanade v Montrealu.

1952
Rodil se je argentinski teniški igralec Guillermo Vilas. Profesionalec je postal leta 1969. Med letoma 1974 in 1982 je bil član najboljše deseterice na svetu. Zmagal je na štirih turnirjih za grand slam. Leta 1977 je najprej zmagal v Roland Garrosu. V finalu je s 6:0, 6:3 in 6:0 odpravil Američana Briana Gottfrieda. V finalu OP ZDA je presenetljivo premagal Jimmyja Connorsa z 2:6, 6:3, 7:6 in 6:0. Dvakrat je bil najboljši tudi na OP Avstralije v Melbournu. Leta 1978 je ugnal Avtsralca Johna Marksa, leto zatem pa Američana Johna Sadrija. Izgubil je tudi štiri finale za grand slam turnirjev, od tega tri v Parizu. V karieri je osvojil 62 turnirjev med posameziki in 15 med dvojicami. Zaslužil je skoraj 5 milijonov ameriških dolarjev. Dokončno se je poslovil leta 1989.

1970
Rodil se je ameriški teniški igralec Jim Courier. Štirikrat je zmagal na turnirjih za grand slam, dvakrat osvojil Davisov pokal in bil 58 tednov igralec številka ena na svetu. Njegov vzpon se je začel, ko je odšel na znamenito teniško akademijo Nicka Bollettierija. Profesionalec je postal leta 1988. Svojo prvo veliko zmago je dosegel v Roland Garrosu leta 1991, ko je v napetem finalu ugnal rojaka Andreja Agassija s 3:6, 6:4, 2:6, 6:1 in 6:4. Istega leta se je uvrstil tudi v finale OP ZDA, kjer ga je s 6:2, 6:4 in 6:0 povsem nadigral Šved Stefan Edberg. Že januarja 1992 mu je v Melbournu Courier vrnil s 6:3, 3:6, 6:4 in 6:2. Po zmagi je postal številka ena na lestvici ATP. Na odprtem prvenstvu Francije je ubranil naslov, v finalu je 7:5, 6:2 in 6:1 odpravil Čeha Petra Kordo, konec leta pa je z ameriško reprezentanco osvojil še Davisov pokal. Leta 1993 je igral v treh finalih grand slam turnirjev, a je zmagal le v Melbournu. Na avstralskem soncu je znova strl odpor Edberga s 6:2, 6:1, 2:6 in 7:5. Njegovo prevlado v Parizu je prekinil Španec Sergi Bruguera, ki je v finalu slavil s 6:4, 2:6, 6:2, 3:6 in 6:3. V Wimbledonu se je enkrat v karieri prebil do finala, kjer ga je s 7:6, 7:6, 3:6 in 6:3 ugnal rojak Pete Sampras. Kasneje ni več ponovil takih dosežkov. Med posamezniki je dobil 23 turnirjev, v konkurenci dvojic pa 6. Kariero je sklenil leta 2000. Samo s turnirskimi nagradami je zaslužil prek 14 milijonov ameriških dolarjev.

1977
Rodil se je francoski nogometaš Thierry Henry. Uveljavil se je pri Monacu, kjer je med letoma 1993 in 1998 na 105 ligaških tekmah zabil 20 golov. Januarja 1999 se je preselil k Juventusu, a se v Serii A ni najbolje znašel. Na 16 tekmah je dosegel tri gole. Avgusta 1999 je za 10,5 milijona britanskih funtov prestopil k Arsenalu. V Londonu je zablestel v polnem sijaju. Postal je najboljši strelec Arsenala vseh časov. V Premier ligi je na 237 tekmah dosegel 164 zadetkov. S topničarji se je leta 2002 in 2004 veselil naslova angleškega prvenstva. Vsako leto je bil najboljši klubski strelec, štirikrat je bil tudi prvi strelec Premier lige. Z izjemnimi predstavami je leta 2006 popeljal Arsenal do finala Lige prvakov, a je bila v Parizu z 2:1 boljša Barcelona. Leta 2007 je prestopil Barcelono, s katero je maja 2009 osvojil Ligo prvakov. Leta 2010 je prestopil v New York.

Za francosko reprezentanco je debitiral leta 1997 proti Južnoafriški republiki. S tremi goli je bil eden glavnih junakov ekipe, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka leta 1998. Leta 2000 so Francozi zmagali na evropskem prvenstvu, Henry je v Belgiji in na Nizozemskem dosegel tri gole. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji je dosegel izjemen zadetek v četrtfinalu proti Braziliji. Po podaji Zinedina Zidana je v Frankfurtu domov poslal razglašene Brazilce (1:0). Francozi so v finalu izgubili proti Italiji po streljanju enajstmetrovk.

1988
Američan Harry ''Butch'' Reynolds je na atletskem mitingu v Zürichu postavil svetovni rekord na 400 metrov (43,29). Popravil je 20 let star svetovni rekord rojaka Leeja Evansa (43,86), ki je bil dosežen leta 1968 v Ciudad de Mexicu. Njegov izid je zdržal vse do leta 1999, ko je Michael Johnson tekel 43,18.

1995
Eden najboljših nogometašev vseh časov Marco Van Basten je oznanil, da bo končal kariero. Razlog te odločitve je poškodba gležnja , ki ga je mučila že od maja leta 1993. Nizozemec je bil trikrat razglašen za najboljšega evropskega nogometaša (1989, 1990 in 1992). Zablestel je že pri Ajaxu iz Amsterdama, leta 1987 pa se je skupaj z rojakoma Ruudom Gullitom in Franckom Rijkaardom preselil v Milano. Trikrat je bil najboljši strelec Serie A, z Milanom je dvakrat osvojil naslov evropskega klubskega prvaka (1989 in 1990). Bil je junak evropskega prvenstva v Nemčiji leta 1988, ko je z izjemnim golom v finalu pokopal Sovjetsko zvezo (2:0). S poškodbo desnega gležnja se je boril kar nekaj časa in trikrat je bil operiran. Poškodba je bila tako huda, da je moral končati športno pot.

2005
V prijateljski nogometni tekmi sta se Wales in Slovenija razšla brez zadetkov.

2008, 2009
Slovenska atletika se je po zaslugi Primoža Kozmusa prvič vpisala med države, ki je dobila tako olimpijskega kot tudi svetovnega prvaka v atletiki. Kozmus je bil 17. avgusta najboljši v metu kladiva na olimpijskih igrah v Pekingu (2008) in na svetovnem prvenstvu v Berlinu (2009).