V pogovoru z novinarjema Leonom Roso in Aljošem Žvircem se je predsednik Uefe dotaknil še številnih drugih tem. Med drugim že jeseni pričakuje polne stadione.

Pred nami je članski EP, imate kakšne nove informacije glede gledalcev, kako je z Münchnom, ki je kot zadnji privolil v določeno število gledalcev?

Težava sta Nemčija in Združeno kraljestvo, saj je zaradi nove različice virusa težko ali skorajda nemogoče brez karantene potovati v Nemčijo. To se sicer spreminja iz dneva v dan, bomo videli, kaj se bo zgodilo do začetka prvenstva. Začelo se bo 11. junija v Rimu in tam je vse pod nadzorom. Razen tega nemškega problema in manjših težav na Škotskem vse poteka v redu. Vseeno mislim, da je vse več ljudi cepljenih, vreme je vse boljše. Na Portugalskem smo ob finalu Lige prvakov videli, da se da organizirati resno tekmo brez nekih tveganj.

Od koga osebno pričakujete, da bo najbolj izstopal na evropskem prvenstvu, morda kdo bo po vašem mnenju prvak?

Ta skupina Portugalska, Nemčija, Francija in Madžarska, ki ji ne bo lahko, je res skupina smrti. Portugalci so mi rekli, da če pridejo iz skupine, lahko osvojijo prvenstvo, ampak niso prepričani, ali bodo sploh prišli iz skupine. Res je zahtevna skupina. Te tri ekipe so med favoriti, absolutno sta tu kot vedno Francija in Španija. Všeč sta mi Belgija in Nizozemska. Tudi Angleži, glede na to, da bodo kar nekaj tekem igrali doma, tudi potencialni polfinale. Sam pa sem že večkrat dejal, da navijam za Severno Makedonijo.

Za nami je finale Lige prvakov, zmagal je Chelsea, na tekmi so bili tudi gledalci, kar je tudi tistim, ki smo spremljali tekmo prek televizije, ponudilo popolnoma drugačno vzdušje. Kaj ste sami oziroma kaj je iz vsega tega potegnila Uefa?

Že skozi vse leto smo videli, da je brez gledalcev dolgočasno. Tako da je bilo kar čustveno spet videti občinstvo. Vsi so se držali zdravstvenih protokolov, kar je znak, da se da. Ta tekma je bila eden od kazalnikov, da se počasi vračamo v normalnost. Če bo še na članskem evropskem prvenstvu teklo vse, kot je treba, potem bi morali biti jeseni polni stadioni, če se mene vpraša. Pa se me ne vedno.

V finalu se je spet zelo izkazal vezist Chelseaja N'Golo Kante, ki je v tem modernem svetu pridobil obilo simpatij zaradi svoje skromnosti. Je po vašem on nekakšen prototip tega, kar bi moral biti sodoben nogometaš?

Značaji so različni, življenjske zgodbe so različne, ampak on je na vsak način pravljična zgodba o uspehu. Iz nič je dosegel to, kar je. Bil je najboljši igralec finala. Če Franciji uspe dober rezultat tudi na EP-ju, je po mojem lahko tudi igralec leta. Izjemno skromen fant, komaj da te v oči pogleda, ko ti da roko, saj mu je malo nerodno. Lepo je, da še vidiš na takšni ravni takšne preproste, "fajn" fante. Čeprav moram reči, da sem bil pozitivno presenečen nad vsemi. Ko po televiziji gledaš ljudi, ki jih ne poznaš, se ti marsikdo zdi aroganten. V glavnem pa so vsi zelo preprosti. Verjetno se morajo pač tako postaviti v tem tekmovalnem svetu.

Če gremo od vzornih k malo manj vzornim, vsaj kar zadeva mnenje javnosti okrog Superlige. Juventus, Real Madrid in Barcelona so v disciplinskem postopku in čakajo na razplet. Kdaj ga lahko pričakujemo?

V trenutku, ko disciplinska komisija, ki je neodvisna, prevzame zadevo, se mi ne moremo več vmešati. Mislim pa, da bo odločitev prišla zelo hitro. Ker po vsaki odločitvi, takšni ali drugačni, lahko oni vložijo tožbo na športno razsodišče v Lozani, postopek pa mora biti končan najpozneje do žreba za naslednjo Ligo prvakov.

Zadeva z omenjenimi tremi klubi se je v ponedeljek znašla tudi na evropskem sodišču, kjer želi špansko sodišče, ki "zastopa" trojico klubov, preverjati, ali Uefa krši njihove ali kakšne druge pravice. Kakšen je vaš odziv glede tega?

Težko razumemo njihovo nerealnost. Po eni strani pravijo, da so v Superligi, po drugi se prijavijo v Ligo prvakov. Po eni strani pravijo, da Superliga še obstaja, po drugi strani so samo še trije klubi. Mi jim pravimo, igrajte, če hočete, nihče vam ne brani. Mislim, da trošijo milijone za razne pravne postopke proti Uefi in preostalim devetim klubom, ki so odstopili od projekta Superlige ... Zanimivo je, da se poskušaš vrniti v nogometno družino s tem, da vse napadaš. Mislim, da bi bilo bolje, da bi ta denar porabili za razvoj ženskega, mladinskega nogometa, namesto da poskušajo kazati mišice.

Ste jim pa ponudili, da tako kot preostala deveterica klubov podpišejo sporazum o reintegraciji. Do kdaj imajo čas za to?

Na vsak način so imeli isto možnost kot vsi drugi. Tega niso storili. Jaz jih ne mislim prepričevati, tudi nisem z njimi neposredno govoril, ker se mi zdi neprimerno, posebej v tem položaju. Je pa čas za to do konca disciplinskega postopka.

Eden ključnih mož pri Superligi je bil vodja Juventusa Andrea Agnelli, s katerim sta si bila zelo blizu. Kot je bilo jasno iz vseh vaših in drugih izjav, je delal za vašim hrbtom. Boste z njim zakrpali načet odnos?

Ne, tega odnosa ni več.

Ostal pa bo na čelu Juventusa.

Nimam nobenega problema komunicirati s klubom. Ne morem se obnašati, kot da je Uefa moja zasebna last in da bom jaz svoje zasebne zadeve reševal prek te organizacije. Normalno bomo komunicirali, ampak zasebni odnos pa je končan enkrat za vselej.

Kaj pa besede nekdanjega predsednika Uefe Michela Platinija, da ste preostro nastopili proti klubom z izrazi, kot so izdajalci, kače in drugo?

Michel je zagrenjen. On je bil velik igralec, nekaj časa tudi dober predsednik Uefe. Potem pa je imel resne težave pri vodenju. Rekel je, da smo neprimerno peljali ta projekt Superlige. Rekel bi, da 99,99 odstotka svetovnega prebivalstva misli, da smo to zelo dobro peljali. On pač misli drugače. O tem, kdo kaj vodi neprimerno, bi lahko tudi jaz kaj povedal, ampak se bom držal višje ravni, kot jo ima on.

Pa bi kaj drugače naredili, če pogledate nazaj?

Ne, niti slučajno. Še enkrat bi tako ravnal. In če ne bi tako ravnal, se zadeva ne bi končala tako, kot se je. Ker so tudi nekateri, ki so delali za nasprotno stran, povedali, da je bil to popoln šok zanje. Oni so pričakovali, da bom jaz kot pravnik sprožil pravne postopke in da bo vse to trajalo nekaj let in se bomo vmes pogajali. Nihče pa ni pričakoval takšnega odziva. Saj sem tudi jaz instinktivno ravnal, ni bil to neki globok načrt.

Precej bolj dodelan je načrt prenovljene Lige prvakov, ki se bo predvidoma začela s sezono 2024/25. Obstaja možnost, da bi se že prej?

Teoretično bi se lahko začelo že eno sezono prej, ampak težava je, da so televizijske pravice že prodane za ta format, ki je zdaj. Novi format naj bi bil finančno zanimivejši za nas, a o vsem tem se bomo pogovarjali s klubi. Za zdaj je začetek predviden 2024/25, če bo kaj drugače, pa bomo videli. Mogoče pa je.

Kako pa pri tej reformirani Ligi prvakov odgovarjate kritikam, ki jih imajo trenerji, denimo Liverpoolov Jürgen Klopp, češ da so nogometaši preobremenjeni in da je preveč tekem? Je sploh mogoče imeti manj tekem v takem primeru?

Angleži, na primer, imajo veliko pripomb glede tega, imajo pa edini na svetu dva pokala. Če bi enega izpustili, bi bilo takoj več časa. Glede več tekem, klubov, Uefe ... Uefa 93,5 odstotka vseh dohodkov da klubom nazaj. Toliko o tem, da imamo mi več in več denarja. Ne, klubi ga imajo. Drugič, klubi prihajajo k nam in pravijo, da niso več vzdržni, ker imajo igralci in trenerji, kot je tudi prej omenjeni, previsoke plače. Težko boš igral manj tekem in zaslužil še več, ker pri plačah pa – verjemite mi – ne odstopi nihče za milimeter. Potem so tu navijači, ki želijo imeti najcenejše vstopnice in najdražje igralce, kar je težko združiti. Mislim, da bo treba celostno stvari urediti, tudi to, da nekdo ne more dobiti 50 milijonov na leto, vmes pa je preutrujen. Preutrujeni so tudi ljudje v tovarnah, ki delajo za 500 evrov. Velikokrat rečem, da so takšne izjave izjemno enostranske. Je preveč tekem? Je. Bi se čemu odpovedali? To pa ne. To pa je malo problematično. Ta industrija je res zelo uspešna, po drugi strani pa so šle nekatere številke tako visoko, da klubi tega ne morejo več zdržati. Covid-19 je povzročil samo še dodaten minus.

Znano je, da zagovarjate idejo zaključnih turnirjev v evropskih klubskih tekmovanjih. Kako blizu je uresničitev takšne oblike odločilnih delov tekmovanj, recimo Lige prvakov?

Ta Final Four se nam zdi zanimiv, tudi klubom, a je treba vedeti, da klubi izgubijo domače tekme v polfinalu in je to treba nekako kompenzirati z nosilci televizijskih pravic, ki tudi izgubijo dve tekmi. To bi sicer bil predvsem festival. Recimo, da pripelješ v enem tednu v Pariz štiri ekipe, ženski finale, mladinski finale, pa še kakšen koncert. To je lahko krasen teden nogometa. To je težje merljivo na finančni ravni, ampak se mi zdi super ideja in klubi se tudi kar zelo strinjajo s tem. Kakor je zdaj videti, bi se to lahko zgodilo spomladi 2025, če bo prva sezona 2024/25. Ampak tudi to ni rečeno, da ne kdaj prej.

Bo pa že v naslednji sezoni zaživela konferenčna liga. Kakšen je njen finančni vidik?

Konferenčna liga bo morala biti sprva financirana iz Lige prvakov, to vsi vemo, ker gre pač za novo tekmovanje. Tukaj do preklica ne bo prihodkov. Je pa zelo pomembna za manjše in srednje klube. Hkrati pa bo to izjemno resno, zahtevno tekmovanje. Tu so Roma, Tottenham ... Resni klubi, obenem pa bodo slovenski dobili možnost dokazovanja na mednarodnem področju. Zelo mogoče je tudi, da se uvrstiš v spomladanski del, kar je bilo do zdaj zelo redko. To srednje in male države potrebujejo, saj naš trg enostavno ne prinese dovolj sredstev, da bi lahko bili konkurenčni.

Uvrstitev v skupinski del tega tekmovanja prinese okoli tri milijone evrov.

Če imaš proračun dva milijona, je to zelo dobro. Če sem prav obveščen, imajo nekateri klubi v Sloveniji celo manjši proračun od tega.

Če bi oglaševali to konferenčno ligo, kako bi jo pospremili v nekaj besedah?

To bo še eno zelo kakovostno klubsko tekmovanje, v katerem bodo nastopali največji klubi, hkrati pa bodo imeli možnost v njej nastopati tudi manjši klubi z nižjimi proračuni. Veliko je učinkov predvsem za te manjše klube. Eno je, da lažje dobiš sponzorja, če igraš na višji ravni, drugo so nagrade, tretje pa, da bodo vsi igralci na očeh večjih klubov. V slovenski ligi je to težje, saj agenti redko hodijo, denimo, na tekmo Aluminij – Domžale, razen če vedo, da je kakšen igralec nadarjen. Je pa res, da nas bo to nekaj stalo za začetek. Te "simplistične" navedbe, češ "spet imajo nekaj, spet bodo zaslužili ..." Prvič, če bi kaj zaslužili, bi bilo to v redu. Na žalost pa bo to tekmovanje vsaj prvih nekaj let financiral denar od Lige prvakov.

Kdaj naj bi se samo financiralo?

Težko je reči, po mojem mnenju v nekaj letih.

Kako realna je vpeljava "salary capa"? Na kakšen način spremeniti poslovanje klubov, da se ne bi pojavljale težnje po superligah in drugih tekmovanjih?

Klasični "salary cap" iz ZDA v Evropi ni mogoč. Menimo, da moramo investitorje spustiti v nogomet, ker če oni ne bodo investirali v nogomet, bodo pač v kaj drugega. O čemer bolj razmišljamo, je davek na luksuz. Ti lahko porabiš 300 ali 500 milijonov evrov. Če porabiš 500 namesto 300, moraš na teh 200 milijonov razlike plačati še davek, ki gre drugim. S tem bi zadržali tekmovalnost. Moram reči, da se tako veliki kot mali klubi strinjajo s tem. Tudi veliki klubi bi radi dosegli nekakšno omejitev, saj ne morejo več tega spremljati.

Kako daleč je ta ideja?

Zelo daleč je bila lani, vendar je potem prišel covid-19. Eno leto smo se s tem ukvarjali dan in noč, bilo je zelo mučno, potem pa je prišla še Superliga in tako naprej. Septembra se bomo o tem znova pogovarjali, v roku enega leta pa pričakujem resen predlog na mizi.