Portugalski strateg je v Ligi prvakov ponos Katalonije sicer dvakrat že izločil, prvič kot trener Chelseaja, lani pa v polfinalu z Interjem, ko je nato naredil tudi zadnji korak in italijanske prvake popeljal do evropske krone. Gledano samo posamezne tekme ima proti Barceloni rahlo negativno statistiko (3 zmage, 3 remiji in 4 porazi). V ponedeljek bi bil najbrž zadovoljen že z remijem, saj je Barcelona dobila kar zadnje štiri 'El Clasice'.

Pot do zmage v hitrih protinapadih
"Na pamet vem, kako je treba igrati proti Barceloni, poznam recept, kako jo premagati," samozavestno razlaga Mourinho, ki je v 90. letih pri Barceloni opravljal vlogo pomočnika pri Bobbyju Robsonu in Louisu van Gaalu. "Njihovo igro je mogoče ustaviti s tem, da se jo enostavno umiri. Če bi igrali tako kot oni, bi nedvomno izgubili, saj so tako tehnično kot individualno najboljša ekipa na svetu. Nikakor ne smemo pustiti, da nas napadejo že v prvi fazi posesti žoge. S preskoki igre je takoj treba priti v 2. ali 3. fazo napada. Poenostavljeno - ključ do zmage se skriva v hitrih protinapadih," je zaokrožil svoje misli.

Barci točke ukradla njena nekdanja igralca
Letos bosta oba derbija še toliko pomembnejša, saj ekipi le redko izgubljata točke. Real Madrid je v 12 tekmah izgubil le štiri, Barcelona pa točko več. Zanimivo - španski prvaki so brez zmage ostali le proti ekipama, ki ju vodita prav nekdanja nogometaša Barcelone! Esteban Vigo je za Barco igral med letoma 1977 in 1987, letos pa je na klopi Herculesa zadal svojemu nekdanjemu klubu presenetljivi poraz (2:0). Do točke (1:1) pa je kot trener Mallorce prišel tudi Michael Laudrup.

Laudrup: "Eno je teorija, drugo pa praksa"
"Vsi vedo, kako je treba igrati proti Barceloni," razlaga Laudrup, a dodaja: "Težava je le v tem, da je eno teorija, drugo pa praksa. Barcelona za dobro igro in izid vedno potrebuje veliko posesti žoge, kar pa ne velja za Real, saj imajo veliko kakovosti za izvedbo hitrih protinapadov. Gol lahko zabijejo z vsega tremi dotiki žoge." Sledi pregled nekaterih morda ključnih primerjav ponedeljkove tekme.

Lionel Messi - Cristiano Ronaldo
Oba imata v svojih vitrinah že Fifino nagrado za najboljšega nogometaša leta. Oba sta v izjemni formi, saj letos v La ligi dosegata v povprečju več kot en zadetek na tekmo. Messi je prejšnji konec tedna sijajno formo kronal s hat-trickom pri 'demontaži' Almerie (8:0), CR7 je dve uri pozneje ponovil ta dosežek in se trojčka veselil proti Bilbau (5:1). Portugalec ima v lovu na najboljšega strelca lige trenutno zadetek naskoka (14:13). Oba kraljujeta s številnimi prodori od roba igrišča proti sredini, ko iz ravnotežja kot po tekočem traku mečeta nasprotne branilce.

David Villa - Gonzalo Higuain
Po svoje položaju na igrišču sta pravzaprav klasična napadalca - tista, ki bi bila po definiciji zadolžena za lovoriko prvega strelca svoje ekipe, a sta v (rahli) senci Messija in Ronalda. V letošnji sezoni sta v solidni formi. Villa je imel po prihodu iz Valenice nekaj težav, a je v zadnjih krogih občutno popravil formo. Na svojem računu ima 6 zadetkov in 4 podaje. Higuain je sodeloval prav tako pri desetih zadetkih (sedem jih je zabil sam, pri treh pa je prispeval zadnjo podajo).

Xavi - Xabi Alonso
Napad brez sredine ne more dobro delovati. Xavi igra v srcu Barcelonine igre in s serijo kratkih in natančnih podaj omogoča tekočo igro ter ji dodaja estetsko vrednost. Na drugi strani je Xabi Alonso nekoliko bolj obrambno naravnan, njegova glavna odlika so podaje s svoje polovice, s katerimi omogoča hitre protinapade.

Andres Iniesta - Mesut Özil
Lahko bi ju označili za "dopolnilni del svoje sredine". Oba sta mlajša od svojih partnerjev na sredini igrišča, a z vsako tekmo dobivata vse večjo odgovornost. Oba sta izjemno nadarjena, tehnično podkovana, s številnimi preigravanji znata ustvariti prazen prostor, ki ga nato izkoristi njuna napadalna linija. Oba družijo tudi zunajserijske predstave na svetovnem prvenstvu. Smetano je na koncu polizal Iniesta, ki je odločil finale.

Carles Puyol - Ricardo Carvalho
Puyol že več kot desetletje velja za nepogrešljivi del Barcelonine obrambe. Z Gerardom Piquejem tvori odlično zadnjo linijo pred svojimi vrati. To je bil dolgo del igre, v katerem je Barcelona imela občutno prednost pred Realom. Z Mourinhom pa je v Madrid prišel tudi Ricardo Carvalho, ki je eden izmed glavnih razlogov, da ima beli balet zdaj občutno zanesljivejšo zadnjo linijo. Real je letos na 12 tekmah prejel le šest zadetkov, Barca pa osem.