Igralci osemkratnega pokalnega zmagovalca so precej bolje začeli tekmo. Odlično so odigrali prvi polčas, a dosegli le en gol. Nogometaši zdajšnje Olimpije, stara je štirikrat osvojila slovenski pokal, so v drugem polčasu s precej ostrejšo igro bolj nevtralizirali kakovost Maribora. Sodnik Perić jim je ob žvižgih gledalcev to omogočal.

V Ljudskem vrtu pred več kot 6.000 gledalci je bil v tej pomladi že tretji slovenski večni nogometni derbi. Olimpija skuša sezono novih zablod evropsko vozovnico rešiti v pokalnem tekmovanju. Vedno znova se ji uspe najbolje pripraviti za tekme proti največjemu tekmecu. Maribor je v velikanski prednosti, a ne s prvenstvenimi točkami, pač pa pri ustroju kluba, pri evropski prepoznavnosti, pri klubski organizaciji itd.

Vijoličasti pri tej še netradicionalni Olimpiji nimajo sogovornikov. Novodobnim ljubljanskim upravnikom se rasizem ne zdi pereč problem, mislim na tistega med igralci. Po žaljenju temnopoltega Mandyja v Stožicah se včerajšnjim gostom v Ljudskem vrtu ni zdelo vredno, da bi se v "gentlemanskem" nogometu vsaj opravičili. Ni jih malo, pa ne samo v letih bolj izkušenih, ki takšno ravnanje prezirajo.

Veliko jih je tudi mnenja, da je v tem času tekem med Olimpijo in Mariborom celo preveč. A te, ko bo Olimpija boljša, najbolj vlečejo. Trenutno pa so precej pred Olimpijo vsaj Koper, Gorica in Rudar. V drugem polfinalu ima italijansko-taktična Gorica proti Rudarju prav tako gol prednosti. Oba tekmeca, z igro se je bolj trudil Rudar, se zavedata, da bi eden od njiju po spletu nesrečnih okoliščin, ostal celo brez evropske vozovnice. A to je šele prvi polčas polfinala pokala Slovenije.

Brez dobre Olimpije slovenski nogomet ne bo napredoval, prej bo celo izgubljal. Nogomet ni samo na igrišču, je precej več kot le to. Tudi zato je tako zanimiv. V našem uspevajo samo tisti, ki imajo mednarodni pridih, ki so bili tako kot Zahovič in trener Gorice Apoloni v karieri vsaj del večje mednarodne nogometne zgodbe.