Kljub obljubam po večji podpori pa od države - in tudi novega zakona o športu - ne pričakuje izdatne pomoči.

Na četrtkovi skupščini na Brdu pri Kranju so pri NZS-ju med drugim poudarili, da bodo odstotkovno več denarja namenili klubskemu nogometu kot članski reprezentanci, ki je bila doslej glavni "porabnik" zveze. Tako v finančnem načrtu za poslovno leto 2016 pričakujejo, da bo šlo 23 odstotkov sredstev za klubski nogomet, "le" 19 pa za A-reprezentanco.

"Razlog je v tem, da se klubski nogomet zelo dviguje, da je zelo velik interes zanj in da je že ves čas naš cilj narediti boljšo slovensko ligo. Reprezentanca A bo tako ali tako igrala po svojih sposobnostih. Članski reprezentanti v glavnem igrajo v tujih klubih, mi bi pa radi, da bi čim več reprezentantov počasi prihajalo iz slovenskih klubov," meni Čeferin.

Želi spremenjeno sliko v drugi ligi
Večji stroški klubskega nogometa po besedah prvega moža NZS-ja zavzemajo trženje prve lige, vlaganje v infrastrukturo na nižjih ravneh in drugo. "Naš cilj je, da želimo sliko spremeniti tudi v drugi ligi, da jo skušamo prek medijev pripeljati do ljudi, kjer skoraj ni prisotna, in tako naprej ..." pojasnjuje Čeferin. Dolga leta je veljalo, da največji delež k prihodkom NZS (teh tako kot odhodkov načrtujejo za 10,7 milijona evrov) prispeva Evropska nogometna zveza. Lani in v tem letu pa bo slika malce drugačna. Od medijskih pravic, ki so prinašale manjši delež, si tako kot lani obetajo 31 odstotkov prihodkov, 21 pa od Uefe (v letu 2015 je Uefa prispevala 19 odstotkov).

Glede države vseeno optimističen
Kje se je zgodil ta preobrat glede prihodkov iz medijskih pravic? "Bilo je eno samo garanje. Od začetka smo poskušali ljudi prepričevati, skoraj nihče ni verjel, ampak zdaj vsi pravijo, da so pozitivno presenečeni, da je stvar še precej boljša, kot so mislili," pravi predsednik NZS-ja, ki pa tudi v prihodnje ne pričakuje kakšne izdatne pomoči države. V letu 2015 so javni viri predstavljali štiri odstotke prihodkov NZS-ja, letos jih načrtujejo pet. "Želimo si napredek glede tega, pričakujemo pa ne kaj veliko od države. Upamo in želimo pa si, da bi - če je 70 odstotkov registriranih športnikov v Sloveniji nogometašev, in to govorim na pamet - počasi to prepoznala tudi država. Bodimo optimisti, mogoče pa se to zgodi," meni Čeferin.

Zakon mora čim manj segati v delo
Država pa bi po njegovem mnenju morala sodelovati tudi pri trženju oziroma oddaji novega nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Kljub interesentom "strank" še ni. "Ne še, imeli smo velik interes dveh reprezentanc, ki bosta igrali na letošnjem evropskem prvenstvu v Franciji. Vsi so bili navdušeni nad samim centrom in vsi razočarani nad hotelom. Zato bo država morala nekaj vložiti v obnovo hotela. Mi smo ponudili celo sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu, ampak pri vodstvu zavoda nismo naleteli na kakšno navdušenje. Upamo, da bo vlada pokazala drugačno prepričanje o tem," dodaja 49-letni odvetnik. Ta prav tako ne pričakuje veliko od novega zakona o športu, ki bo šel predvidoma maja v drugo javno obravnavo.

"Težimo k temu, da bi nas nov zakon čim manj omejeval, da bi čim manj posegal v naše delo, da bi nam čim manj jemal. Ne pričakujemo, da bi nam kaj posebnega dal. Lahko pa povem, da z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter direktoratom za šport sodelujemo pri sestavljanju zakona in da nas upoštevajo, tako da smo kar optimisti," je sklenil Čeferin.