Nazadnje je deloval na Cipru, pri tamkajšnjem velikanu Anorthosisu, kjer se ni počutil najbolje, predtem pa vodil Pafos. Ko je zapustil Slovenijo, kjer je Mariboru v dveh trenerskih mandatih pomagal do šestih naslovov državnega prvaka in ga popeljal do igranja v skupinskem delu Lige prvakov in evropske lige. 55-letni Primorec zdaj spočit čaka na nov trenerski izziv.

Darko Milanič, koliko gledate nogometa v zadnjem času?
Gledam kar precej. Ne morem reči, da sem osredotočen samo na slovenski nogomet. Že iz navade iz otroštva oziroma mlajših let mi je blizu italijanska liga, in to je ostalo v meni. V preostale najboljše lige na svetu pa nisem ravno noro zaljubljen. Se mi zdi, da je po svetu dovolj preostalih prvenstev, ki so bližje mojemu nogometu. Sledim tako imenovanemu "srednjemu nogometu", ko pa je na obzorju kakšna priložnost za novo službo, se bolj osredotočim na to prvenstvo, in priprava nanj zahteva veliko dela.

Zdi se nam, da ste že kar lačni novega trenerskega posla.
Ko sem se ob koncu prejšnjega leta vrnil s Cipra, sem bil precej utrujen od nogometa. V zadnjih letih sem se precej selil, spoznaval posamezne lige in klube. To je zelo zahteven proces. Tega prej v trenerskem in tudi igralskem poslu ni bilo toliko kot zadnje čase. Potreboval sem malo počitka, zdaj pa sem spočit in pripravljen na nov izziv.

Sorodna novica Po novem porazu dokončno slovo Milaniča od Bratislave

Kako ste izkoristili čas med počitkom?
V svoji trenerski karieri nisem imel veliko odmora, v igralski pa sploh ne. V prvem valu epidemije covida 19 mi je po Mariboru dobro del premor do septembra, ko sem nato odšel k Slovanu iz Bratislave. V tistem obdobju sem čas izkoristil za to, da sem odšel domov. Že od otroštva praktično nisem bil konkretno doma, vedno sem se vračal na hitro, za kakšen teden. Doživel sem dom, kot je treba. Imel sem se zelo lepo. Ko bom imel novo službo, se bom osredotočal le na eno stvar, v tem trenutku pa imam več obveznosti, ki pa so takšne, ki se lahko odložijo. Gre za bolj "penzionerski" način življenja.

Olimpija igra letos zelo dober nogomet.
V letošnji sezoni sem si ogledal spomladanski obračun Kopra in Olimpije. Moram reči, da igra Olimpija zelo dobro. Ne glede na to, da so Ljubljančani na nekaterih zadnjih tekmah odigrali malce slabše, imajo veliko prednost, in moram reči, da so mi všeč. Imajo igralce, ki radi sodelujejo v igri, in če jim prepustiš posest, imaš težave, logično. V protinapade ne prihajajo najlažje, bistveno lepše pridejo do uspešnih akcij s kontinuiranim napadanjem in posestjo. So zanimiva ekipa, ki ima svojo specifiko in jim zelo dobro uspeva.

Bi vi, Darko Milanič, po skoraj desetih letih in 450 tekmah, ki ste jih preživeli na klopi Maribora, sedli za pogajalsko mizo, če bi dobili ponudbo za vodenje Olimpije, v primeru odhoda Alberta Riere?
Takole bom rekel … Na takšna vprašanja vedno odgovarjam na podoben način. Ker nimam ponudbe Olimpije, ne morem ničesar reči. Ne izključujem nič. Če dobim ponudbo, bom o njej razmislil. Ker je nimam, o tem ne razmišljam.

V nogometnih krogih je velikokrat slišati, da slovenski trenerji po odhodu v tujino niso najbolj naklonjeni k vrnitvi na delo v slovensko ligo, saj naj bi se zavedali tega, da se je nato zelo težko znova z domačega prvenstva prebiti nazaj na tuje …
Ne vem, res pa se je nato težko vrniti v tujino. Vem pa da, ko si enkrat v tujini, je težko tam ostati. Slovenski nogomet me zanima. Če bo prišla kakšna ponudba, se je treba usesti, analizirati in sprejeti odločitev. Ne izključujem ničesar. Vem, kako težko je nekam iti in tam delati.

Na kakšen način boste prvič nagovorili nogometaše v vašem naslednjem klubu?
Prepričan sem, da, ko se bom pojavil nekje v slačilnici, bodo nogometaši o meni vedeli praktično vse. Vsak se bo že prej s pomočjo interneta pozanimal vse o meni. Če bo to klub iz Slovenije, pa upam, da me v domačem prvenstvu kdo še pozna (smeh op.p). Nogometaš ima v glavi samo eno. To je, da me prepriča, da je prav on tisti, ki si zasluži mesto v postavi. Nič drugega. Nogometaša ne zanimajo moje besede. Prvi stik je stvar, ki kar hitro mine, a se kmalu nato začnejo mešati karte.

Na kakšen način izberete taktiko? Največkrat ste uporabljali različico 4-2-3-1 ... Vam je katera taktika še posebej pri srcu ali se odločate pozneje, potem ko pridete v novo okolje?
V Mariboru smo imeli načrt, da smo dosegali rezultate, ki so nas gnali naprej. V Slovanu iz Bratislave so me vprašali, ali želim službo, in ko sem odgovoril pritrdilno, so mi dejali, da si želijo točno to in ono. Bil sem navdušen in sem to sprejel, saj sem po opravljeni analizi vedel, da bo moštvo tega sposobno. Pri Pafosu na Cipru so bili ruski lastniki osredotočeni zgolj na rezultat, želeli so, da se uvrstimo v zgornji del lestvice, kjer so klubi, ki se bojujejo za naslov prvaka. Ni jih zanimalo, v kakšni postavitvi bomo igrali, zanimal jih je samo rezultat.

Kako težko je bilo delovati v Bratislavi pri Slovanu? Tam ima škarje in platno v rokah precej kontroverzni lastnik kluba, sicer poslovnež Ivan Kmotrik, veliko besede pa ima pri kadrovanju tudi njegov sin Ivan mlajši …
Mene je k Slovanu povabil Ivan mlajši. Takrat je imel na računu dovolj denarja, da je projekt vodil sam. Nekaj denarja so zaslužili z nekaterimi prodajami in igranjem v Evropi. Lastnik, njegov oče Ivan, se je, verjetno ne po svoji volji, malo umaknil iz kluba. Od svojega prvega dne sem imel tam največjo možno opozicijo v lastniku kluba. Ko je spomladi zmanjkalo denarja, se je Ivan mlajši obrnil na očeta, in posledica je bila logična. Lastnik je naredil to, kar bi naredil vsak oče. Izpadel sem iz te zgodbe, ki je bila zame noro pozitivna. Delal sem z igralci, s katerimi sem užival.

Ampak za to potezo se je lastnik odločil dva kroga pred koncem … vas je to zapeklo?
Če bi bil Slovan moja prva postaja in bi bil pri svojih dvajsetih, bi bilo to zame zelo dramatično. Ko pa pri teh letih doživiš že toliko stvari, toliko neumnosti, toliko cirkusa, lepih in drugačnih stvari, se zaveš, da je to nekaj popolnoma normalnega. Naredil sem si varovalko, vedel sem, da tam delam dobro. Videl sem odziv tamkajšnjih ljudi, ko so videli, kako delamo in igramo. 16 točk prednosti smo imeli, nato pa so se zgodile stvari v klubu, ki jih poznava jaz in predsednik kluba. Ne lastnik, temveč predsednik in igralci.

Sorodna novica Darko Milanič po le petih tekmah ni več trener Anorthosisa

Kako je videti, ko je trener odstavljen? Pride morda do sestanka, vam to sporočijo po telefonu, ali kako drugače?
Zelo različno. Na Cipru smo imeli fantastičen odnos, vse smo se mirno dogovorili. V nasprotju z Anorthosisom, s katerim sem na Fifinem razsodišču. Sodni proces sem sprožil po delu pri Slovanu in pri Leedsu. Odličen odnos glede tega smo imeli tudi v Mariboru. Skratka, zelo različno. Ponekod je profesionalen, človeški odnos, ponekod pa je odnos takšen, da ne veš, kaj bi si mislil, in ti ne preostane nič drugega, kot da poiščeš pomoč.

Kakšna je primerjava ciprskega in slovaškega prvenstva s slovenskim?
Ciprski klubski nogomet je na bistveno višji ravni, ker imajo na razpolago precej več sredstev. Že podatek, da imajo vsako leto v skupinskem delu evropskih tekmovanj svojega predstavnika, pove veliko. Kupujejo zelo veliko tujcev. Če bi temeljili na domačih, ciprskih nogometaših, bi bila liga manj kakovostna, tudi od slovenske. Igrajo pragmatičen nogomet, usmerjen k rezultatu. Na Slovaškem bežita dva kluba. Dunajska Streda je urejen klub, a brez tradicije igranja v Evropi. Slovan je v zadnjih letih evropska stalnica. Drugi klubi pa so zelo primerljivi z našimi.

Kaj se vam zdi ključno, da bi se izboljšala kakovost slovenske lige?
Prva stvar, ki pade v oči, so moč, dinamika kontrastov, dvobojev na igrišču. V tujini se igra bolj po moško. Pri nas je malo bolj v narekovajih otročje, bolj nežno. Preostale lige so bistveno bolj moške, ostre in žive. V taktičnem smislu so moštva in trenerji v taktičnem smislu dobro podkovani. Največ rezerv imamo pri hitrosti teka, količini kratkih sprintov, ki jih je drugod precej več. Se mi zdi, da fantje v tujini lažje prenašajo telesne dvoboje na zelenici.

To je bil del pogovora z Darkom Milaničem. Vabljeni k poslušanju celotne epizode, v kateri tudi o tem, da je primorski strateg leta 2007 zavrnil ponudbo za vodenje slovenske reprezentance. Za konec pa še kviz. V tokratno uganko je bil vpet tudi Darko Milanič.